bolj (301-400)

govorica Ljubim te, slovenska govorica, ljubim	bolj	kot žuboreči vir, bolj kot pesem, ki jo drobna	A
slovenska govorica, ljubim bolj kot žuboreči vir,	bolj	kot pesem, ki jo drobna ptica poje v jutranji	A
O ne! obsodbi vsaki ne prikimam.	Bolj	nego za estetikov dokaz za čislo svojih bralcev	A
dokaj drugačen, resnice manj žejen, ljubezni	bolj	lačen. Pa kaj je ljubezen?	A
mi je v čisli, ki jo duh oznanja smelo, a vse	bolj	od glasne misli mi je v čisli ‒ tiho delo.	A
v samote kot, in gorka solza rane marsiktere	bolj	nego vir besed hladilno pere. Ukradli so ti	A
želja edina... O ljubica ti, neusmiljena si še	bolj	kot svetà Katarina... V sobi luč, tu je noč, jaz	A
46 . \/ O ljuba krasnà, kmalu bodeš samà še	bolj	kot svetà Katarina, kaj zvezdic zre v noč, o	A
Jaz bom pop!	Bolj	kot staro, bolj sladko in jasno, ne kot ženska	A
Jaz bom pop! Bolj kot staro,	bolj	sladko in jasno, ne kot ženska vedno bolj se	A
staro, bolj sladko in jasno, ne kot ženska vedno	bolj	se mora vince ti prileči... Jaz bom pop!	A
krila po pariškem kroju. Ko bi le jeziček	bolj	kot stroj ne tekel; oj, kaj je čez mene, kaj	A
tretji in se čudi: »Bog te čuvaj zlega, kaj da	bolj	se ne varuješ? Bolen si, kolega!	A
bil do grla je. Tretja moja ljubica je vitka	bolj	kot smreka sred lesá, in do zadnjega počitka	A
polne ji tudi; čim mečje so in pólneje, tem	bolj	moje srce bolno je. Ali ti si mi bleda ko beli	A
prav zares ni treba čisto nič pomilovanja.	Bolj	tebi...Kot katoliški Madoni sem hotel, da bi ti	A
kot nikjer nikol. Ta zvest je Ahrimanu, oni	bolj	gorí za vzorni svet Ahuramazde, in nove zopet	A
. /\ .. stran 150 . \/ II Kaj more biti	bolj	resničnega, kot naše duše glasni zdihi so?	A
južne poslušajte zopet mi vzdihe. zopet oživite	bolj	se in bolj! V Srce neumno!	A
poslušajte zopet mi vzdihe. zopet oživite bolj se in	bolj!	V Srce neumno!	A
bliska, dókler jutra hlad ne mine! Komej sonce	bolj	pritiska, bo pregnana od vročine. Rožice cvetó	A
lepot bila je sonce, ki so tisti čas sijale.	Bolj	ko lepa Rozamunda, lepši Lejla mu dopade, v	A
preglédej svet, po svetu boš dókaj videl deklet.	Bolj	umne, bogate, bolj lepé boš videl, pozabil podobo	A
boš dókaj videl deklet. Bolj umne, bogate,	bolj	lepé boš videl, pozabil podobo njé. Al, ak ne	A
kadar preteče let′ in dan, spet k materi pride	bolj	bolan. Ko préd, vsak dan obiskuje grob njé,	A
kádar preteče let′ in dan, spet k materi pride	bolj	bolan. Vsak dan obiskuje, ko préd, grob njé	A
‒ “Naj, ljubca! zunaj brije mraz, de hotel	bolj	bi briti! Moj konj cepta, poteka čas, ne smem	A
lepši od Urške bilo ni nobene, nobene očem bilo	bolj	zaželene ob času nje cvetja dekleta ne žene	A
píšejo Gáj, Gája goréča druhál?” Bahači četvero	bolj	množnih slave rodov Čeh, Polják in Ilír, Rús	A
bova únstran Haronov′ga bróda, tvojega imena.	Bolj	ko Delije, Korine, Cintije al Lavre bi bilo	A
poj sonete; úni: poj balade; tretji bi bil	bolj	prijatelj Pindarovi odi. Bo prijeten morebiti	A
draga deklica! zvezd tvojih čakam, takó in	bolj	še čakam hrepeneče, oči zagledat′ tvojih svítle	A
železne djale preč opase, zvestó ljubezen bodo	bolj	spoštvále. Vremena bodo Kranjcam se zjasnile	A
jim milši zvezde, kakor zdéj sijale, jim pesmi	bolj	sloveče se glasile; vender té bódo morebit′	A
jasnih poezij cvetlice, in gnale bodo nov cvet	bolj	veselo. In gnale bodo nov cvet bolj veselo	A
. / stran 129 . / In gnale bodo nov cvet	bolj	veselo In gnale bodo nov cvet bolj veselo ko	A
nov cvet bolj veselo In gnale bodo nov cvet	bolj	veselo ko rože, kádar mine zima huda, in spet	A
pošlji žarke mile, In gnale bodo nov cvet	bolj	veselo. Ni znal molitve žlahtnič trde glave	A
ki stali bodo tam na strani lévi. Pogled ta	bolj	jih ko goreči lévi, in ko strahovi vsi ′z pekla	A
kashe kaša bolj′ga žita, in boljš′ obdelana, in	bolj	polita, naj se ne piše kasha, ampak kaša. Ak	A
ogled postavi Apel podobo na ogled postavi, ker	bolj	resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vsevprék	A
gromeča; ak hitre ne, je smrti svest počasne,	bolj	dan na dan brli življenja sveča, dokler ji reje	A
veselja do veselja leta, de smrtna žetev vsak dan	bolj	dozóri. Znabiti, de kdor zdéj vesel prepeva	A
nekdajni, ak prav uči me v revah skušnja moja,	bolj	grize, bolj po novi krvi vpije, požrešniši obupa	A
prav uči me v revah skušnja moja, bolj grize,	bolj	po novi krvi vpije, požrešniši obupa so harpíje	A
jutro mu grmi v ušesa; junak premišlja, kak	bolj	spodej lena voda razgraja, kak bregove stresa	A
mojo pesmijo, zato tvoj pogled vedno	bolj	molči in jaz odhajam z divjimi gosmi.	A
orgelskem koncertu v beli stolnici sedela sem	bolj	zase in v varni poltemi. Na klopi zraven	A
skoraj vse noči prebijem v stolnici, sedim	bolj	zase in v varni poltemi. KOT NEKDAJ	A
In píl je. Skrbíj mu izgínil ni sled, še	bolj	je bil bled; govoril je malo, velíko je píl	A
téci mi v žalostnih dnéh! Srečni bodíte,	bolj	srečni kot jaz -- kratek ločítve je čas	A
vsák. In samótno srce pôje žalostno še	bolj	ko préd; rad bi dal življenje svôje,	A
si pustil svét. Saj človeka in priródo	bolj	poznàl je vsak bedák kakor ti, modrosti zvezda	A
Strastneje te dan na dan poljubljam, vero v tebe	bolj	in bolj izgubljam: jasno gledaš, kadar se	A
dan na dan poljubljam, vero v tebe bolj in	bolj	izgubljam: jasno gledaš, kadar se poslavljam	A
Objema zdaj z rokó me tó. Vsak dan v objemih	bolj	drhtím, vsak dan se njega bolj bojím.	A
v objemih bolj drhtím, vsak dan se njega	bolj	bojím. Bog dal ti roko je močnó - kaj	A
mu spet nekdanje rane. ”Bleda luna je še	bolj	bledela ko po nebu nočnem je hitela. Še	A
Vse, usoda, vse si ti mi vzela, le ljubezen	bolj	močnó si vnela.“ Vroča solza mu na lice	A
ti jad je moj pa brez mene bodi srečna,	bolj	kot bila bi z menój. KAJ ZA T�, ČE SEM	A
draga, morda čutiš, da bi ljubil drug te	bolj	gorkó. Kaj za tó, če jedno srce mrje	A
krasnó noč je temnà okrog mene, v srcu še	bolj	je temnó. SIJtLE SO NA NEBU ZVEZDE	A
življenje je glasnó; a naj krog mene je še	bolj	lepó srcé je mirno, strto v prsih mojih.	A
jaz očém. Zakaj v ljubezni srce mi vedno	bolj	trpí; in vendar v mislih mojih si vedno	A
Hakim. Oj odpusti mi, vladár nebeški:	bolj	sem ljubil njó kot sveto Meko, bolj sem ljubil	A
nebeški: bolj sem ljubil njó kot sveto Meko,	bolj	sem ljubil njó kot tebe, Allah. In kakó ne	A
se krog mene mrak, nad menój nebó vedno	bolj	temnó, zvezdice nikjer blesteče ne zazrè	A
In zdaj govoré! In tožbe se	bolj	in bolj množé! In bolj in bolj vesa pravičnosti	A
In zdaj govoré! In tožbe se bolj in	bolj	množé! In bolj in bolj vesa pravičnosti pada	A
In tožbe se bolj in bolj množé! In	bolj	in bolj vesa pravičnosti pada - oh, moje	A
In tožbe se bolj in bolj množé! In bolj in	bolj	vesa pravičnosti pada - oh, moje nesrečno	A
več ne pozábiš je nikdár. A on želí še	bolj	strastnó, on ljubi jo še bolj srčnó, odtrga	A
on želí še bolj strastnó, on ljubi jo še	bolj	srčnó, odtrga jo z drznó rokó. In ko	A
obledí, ugasne ógenj mu očí in srce mu še	bolj	zbolí ... LE ENKRuT SEM VIDEL, DRAGA	A
v srcu mojem ní pomladni dan cvetoči. Še	bolj	temna je kot nebó v jesenski mrzli noči	A
gostilne leta, da dvojkam žetev vsak dan	bolj	dozori. Znabiti, da kdor zdaj vesel prepeva	A
tvojimi tedaj!“ In so tarnali, jokali, in še	bolj	in zmerom bolj; on pa sname z nog sandale	A
so tarnali, jokali, in še bolj in zmerom	bolj;	on pa sname z nog sandale, položi jih	A
prodrli iz prstí in ki bi se morda pozneje, pod	bolj	toplim soncem, nego jim je sijalo v tistih zelo	A
subjektivnem oziru skoro čisto brezslastno;	bolj	navada nego zavestno poželenje po prepovedanem	A
milosti pri Bogu in pri ljudeh. Ni na svetu	bolj	odurnega od klovna, ki se še ni otresel vsega	A
pozabim te lahkó; drugo deklico bom ljubil,	bolj	lepó in bolj zvestó ...“ Da so laž besede	A
drugo deklico bom ljubil, bolj lepó in	bolj	zvestó ...“ Da so laž besede moje, ljubica	A
tedaj!“ To so tarnali, jokáli, in še	bolj	in zmerom bolj; on pa sname z nog sandale	A
so tarnali, jokáli, in še bolj in zmerom	bolj;	on pa sname z nog sandale, položí jih	A
rdeča roža ljubó se razcvetéla je, in	bolj	kot vse družice njene, takó lepó duhtéla	A
reši nas trinogov!“ . / . / stran 128 . / Še	bolj	med ljudstvi zahrumí, pod goro teče gorka	A
se tvoje dotika, si pamet sposodi, da te malo	bolj	mika, se vsako jutro, na véčer očedi, umije	A
stran 13 . / in blazniš, ker z vsako nočjo	bolj	in bolj in bolj krvaviš? Dokler končno ne omagaš	A
13 . / in blazniš, ker z vsako nočjo bolj in	bolj	in bolj krvaviš? Dokler končno ne omagaš ‒	A
in blazniš, ker z vsako nočjo bolj in bolj in	bolj	krvaviš? Dokler končno ne omagaš ‒	A
ljudi, ki se jim vedno tja mudi, kjer pendrek	bolj	peče, kjer klofuta bolj mično boli ‒ MLADOST	A
bolj peče, . / . / stran 84 . / kjer klofuta	bolj	mično boli ‒ MLADOST IN STAROST Mladost razganja	A
Vse brez glasu, polno miru ... In	bolj	žari se plašč Bogu. Nočna pot Zopet bližam	A
samo še spomin ‒« Postala je sentimentalna,	bolj	stisnila se ob kamin. V parku Samotno sanja	A
sam tam dosti sedi in obnaša se kmečki; pije	bolj	na kratko, na kratko tobak mu debeli gori.	A
veš, a če to znaš, čemu pa šopka braniš se in	bolj	hudo ti raniš me, in bolj hudo ti raniš me?	A
šopka braniš se in bolj hudo ti raniš me, in	bolj	hudo ti raniš me? Oj dobro jutro, hišna mati	A
srce žalost leže mi ‒ Jaz fantič mlad sem,	bolj	kot noži pogled njih v srce reže mi ... Jaz fantič	A
polna prvega zdravja loka je vsa ... Kot na večer	bolj	spet vrhovi žare ‒ obsevana gor in dol, v ognju	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani