Čez pešček bel Čez pešček bel, od senc poljubovan, gre ljuba nasproti ta krasni dan. Vzbrstele so nežne ji grudi, mehké so in polne ji tudi; čim mečje so in pólneje, tem bolj moje srce bolno je. Ali ti si mi bleda ko beli sneg, ko beli, že davno skopneli sneg!