a (601-700)

Zdaj je pozabljen.	A	da je pozabljen in da je umrl v uboštvu, je	A
da je vaše srce jako blago in brez zlega, -	a	ravno zategadelj se predrznem, da vas v imenu	A
kamorkoli. Pospravi kovčege, Peter! Peter odide,	a	se takoj vrne. SLUGA: Nekdo je prišel.	A
takorekoč orožje - GORNIK začuden in razjarjen:	A	v kakšni zvezi je vse to? Kaj hočete od mene	A
... Gruden je strupen. Vi ste me vščipnili,	a	jaz sem vas zgrabil za roko ... Ali ste mi kaj	A
bila, in komaj porojena, je že padla v blato ...	A	to čutite sami, če se spominjate, da je bil	A
naše upanje v tem krasnem boju ... GORNIK:	A	za kakšne reči, oprostite - -? GROZD: Za	A
veselo pri srcu. Sam vrag vedi, kako je bilo, -	a	slutil sem v tistem hipu, ko sem vas prvikrat	A
lezel sam po tej poti, in morda bi kam prilezel;	a	vendar je boljše, če ima človek pripravno palico	A
zapazim, da sem v sami srajci. Držim se z desnico,	a	z levico se zakrivam, tiščim srajco k sebi;	A
Vstal je in zakričal, ljudje so poslušali ...	a	nato séde in pije svoje pivo, kot da bi se nič	A
Naj dela po svoji pameti! GROZD vstane:	A	kakó, razložite mi -- Ta reč me nenavadno zanima	A
... Jo poljubi. MATILDA:	A	zdaj - KADIVEC: Zdaj je samó treba, da ta	A
Takó ga torej sodite, - po svojih študijah.	A	zdaj, ko ste dovršili svoje študije, - kakó	A
priliko - GROZD: Vi ste samó študirali, da ...	A	povejte mi, kaj vas je tako ostrašilo, zakaj	A
sami ob sebi brezpomembni, ki človeka umorijo,	a	sam ne vé, kakó in zakaj ...Od tedaj so moje misli	A
In se je zjasnilo ... Bog vedi, nisem pil vina,	a	sem pijan ...To ni zdravo ... Gorniku: Dovolite	A
bodo prihajale na dan te nedelikatne stvari;	a	v svetli luči se vidijo take nedelikatnosti	A
glas, - smejal se je. Stal sem na stopnicah, -	a	potem preko vrta k tebi. GROZD: Stopimo mu	A
čenčate naokrog, kar gostje med sabo govore?	A?	PEPCA Jaz, da sem kaj raznesla? JOŽE Uradna	A
Skoraj, skoraj bi se bil izdal. MENTEJ	A,	zato ste tako jezni na to peč.Meni je pa všeč	A
več ljudi, pa ga šiba zmeraj užene. PEPCA	A,	tako.(Mu žuga.)	A
Kaj ni v tej leseni peči dovolj prostora?	A?	RADO Ja, primoj devet ‒ FRANCELJ Sekiro	A
da menjujeva za najini kobili. FRANCELJ	A,	tako ‒.Pod repe pa nisem gledal.	A
kako ugibljejo. Ne slišim že več dobro vsega,	a	vprašati nečem rad; star in gluh sem, in mladi	A
PRVI STAREC To je! ‒	A	oni imajo svojega boga in svoje svečenike.Te	A
pred Nemci in bridkega orožja nismo nosili.	A	kadar so čez mejo prišli, jeli jim niso dobro	A
hoče svojo pravdo znati, vsak na svojo vleče.	A	moči in uma ni več.Ob bradi si tipati dadé,	A
svoje slovenske bogove in naj se pokristjane,	a	zato me še zaničujejo.In dalje ne vem, čemu	A
za vse. Sv. cerkvi morajo pridobljeni biti,	a	prej ne bodo, dokler jih s silo ne ukrotimo	A
obljubljeno, če od tebe kaj poročila prinesem. ‒	A	kaj je v Geronovem pismu? Kisel obraz delaš	A
vladika so nezadovoljni z mojim dosedanjim delom,	a	sami naj bi poskusili. KUPEC Kakor midva,	A
slovenskih knezov, bil je Geronov vojni ujetnik,	a	pred kratkim izpuščen, in je po krstu kristjan	A
skoro pozabil, ko bi se ne bil ti sam domislil.	A	kaj si čital tu o njem? MENIH Ukaz, naj ga	A
On je že kristjan iz časa našega ujetništva,	a	prezgodaj so ga izpustili.On ni dovolj prepričan	A
tovariš, bil z menoj in z njo mnogokrat skupaj,	a	nikdar nisem pri njem opazil kake naklonjenosti	A
svoje srce ponudil. Ni bila ognjena kakor jaz,	a	odrekla mi ljubezni ni.I njen otec, zdaj že	A
prekleto ime v grobu! On, lepši in večji,	a	ne imenitnejši od mene, poskuša mi jo izneveriti	A
slovenske vojske, ki so naše meje branile.	A	nehvaležni ta narod ni volil Tugomera, nego	A
njo, ki ni hotela iti za menoj. Črtil sem jo,	a	nisem je mogel pozabiti in v svojem črtu in	A
biti. TUGOMER Molči mi s svojo cerkvijo,	a	čuj dalje, če znaš pomagati.‒ Ne samo sovraštvo	A
Nihče me ni videl.	A	kakor je njemu po glavi vzadnjič in smrtno zašumelo	A
dal samo zarad nje, zarad Zorislave. MENIH	A	ona je še zdaj poganka! TUGOMER Je.	A
TUGOMER Ne! Krst vaš sem prejel,	a	ne vem, kaj je resnica.Ne znam, ali vlada slovenski	A
Ljubezen in šega me veže na bogove mojih otcev,	a	greh, uboj in blazna ljubezen do ženske so me	A
utegnem o tem misliti. Pusti zdaj svoje molitve,	a	pomagaj mi, če znaš.Pomagaj mi, da dobim to	A
nalašč ne! Nočem ga ljubiti, zato ker vprašaš,	a	sem ti že povedala, da ga. ZORISLAVA Zakaj	A
In ti praviš, da ga ne ljubiš! GROZDANA	A	on mora tudi mene ljubiti. ZORISLAVA Mora	A
ZORISLAVA Ni ga tu. VRZA	A	zakaj ne govoriš o Čeligoju? Odmor VRZA	A
‒ tako močno? ZORISLAVA Tiho! GROZDANA	A	zakaj tako ozbiljno lice narediš?Povedi rajša	A
GROZDANA Ti misliš, da sem jaz še dete.	A	nisem.Jaz vse vidim.	A
Nečem se te bati.	A	to vem, da Tugomer zarad tebe sem bodi.A rada	A
A to vem, da Tugomer zarad tebe sem bodi.	A	rada ga ne smeš imeti, jaz ga ne morem videti	A
Neklon je prišel. VRZA Neklon?	a!	NEKLON se tudi starki približa, ona ga strastno	A
NEKLON Vidim.	A	komu je namenjen? ZORISLAVA Kdor ga bode zaslužil	A
ne bode cvelo na večno cvetje prve mladosti;	a	Zorislava Čeligojeva si ne daje že rada svetov	A
da ti povem, kakor mislim... TUGOMER Govori,	a	ne reci, Zorislava, da me nečeš ljubiti, ne	A
Čeligoja sem izvolila, ker mi je bolj po očeh bil.	A	ljubiti sem začela Čeligoja stoprv, ko sem bila	A
ker je bil prvi, dasi bi bil mogel ti biti.	A	ko sta šla v boj za domovino oba, padel je on	A
TUGOMER srdit: Sem! ZORISLAVA Nisi,	a	moreš biti. TUGOMER Kaj želiš, da storim?	A
Kako? ZORISLAVA Mož si in to ženo vprašaš!	A	ti ne čuješ, kar govore vsa usta, kar poročajo	A
oglasi se pri Zorislavi za njeno srce, idi,	a	čuvaj, da te zopet ne ujemo, znaš, Tugomer	A
Neklon? NEKLON Ne misli o tem, dete moje.	A	glej, kje je Zorislava? Ni že več tu.	A
moram tudi iti, sicer je huda. Zdrav ostani,	a	kmalu pridi, veš, kmalu, prav kmalu. NEKLON	A
ne pustim te proč, pri meni bodi. NEKLON	A	moram iti, moram.Daj, poljubi me in zopet pridem	A
jaz ne hotel v tvoji koži tičati, mož božji! ‒	A	glej, nekdo prihaja. MENIH To je slovenski	A
črti in njegov črt je nevaren; on ima vpliv.	A	tebe ne pozna, ti ga kasneje lahko ogovoriš	A
katera jih ohrabri, da mogó umreti za slovenstvo,	a	ne ga popuščati.Čuvaj svoj slovenski narod pred	A
naš rod uničiti. ‒ Sedaj me še ne razumeš,	a	vsadi si besede slepega Zovolja, katerega vodiš	A
ZOVOLJ Poznam može, vrli so rojaki. ‒	A	kaj čujete izza meje? LASTUN Slabe stvari	A
nekoliko naših sosedov, ki so nekdaj Slovenje bili,	a	zdaj z našimi sovražniki proti nam vojujejo	A
BATOG Bes in strela jih udari! ZOVOLJ	A	kako je mnenje med vami, koga menite, da izberemo	A
volimo tedaj Neklona. LASTUN Mlad je še,	a	naposled volim i jaz Neklona, ako menite, da	A
. / stran 50 . / KAJAZNIK Nisem, brate,	a	kar tako vihrati se mi ne zdi dobro.Prej moramo	A
LASTUN To je istina. Poskusimo lahko,	a	kako misliš ti, Kajaznik? ŠPITIGNJEV Tudi	A
smo dobri sosedje in želimo le svojo svobodo,	a	vašo spoštujemo.Pustite nas, kakor mi vas, in	A
narodu. ZOVOLJ Pošteno govoriš, Kajaznik,	a	sovraga ne poznaš, ki ga imamo pred seboj.	A
postavljati. ZOVOLJ Sklenite, kakor mislite,	a	zaupajte samo sebi in svoji desnici, jaz Franke	A
ste za to, možje? MNOGO NJIH Smo! LASTUN	A	koga naj pošljemo?Za to bi bil pač naj boljši	A
s teboj! MENIH Ogiblji se velikih potov,	a	drži se bolj stranskih stez, preden do meje	A
TUGOMER Bil sem sam navzočen, kako ne bi znal.	A	čudim se, kako ti take stvari izveš, meniše	A
Mene in moj sveti poklic varuje tudi bog.	A	kaj praviš ‒ ti nisi bil pri shodu na Perunišču	A
moč in tvoj bistri . / . / stran 56 . / razum,	a	ljubijo te ne.Jaz ti nečem ponavljati, kako	A
nego vsi glasovi so tebe imenovali. TUGOMER	A	naj tudi za to izberó kako dete ali babo. MENIH	A
Bodi mož! TUGOMER	A	kaj zahtevajo tvoji prijatelji od mene? MENIH	A
prazne obljube hodijo kakor Tugomer. GROZDANA	A	jaz nečem, da bi bil Neklon junak; kaj junak	A
tako močno, da me mora uslišati, če je bog,	a	Neklona ne dam. ZORISLAVA Ti samopridno srce	A
Zakaj nečeš tega vedeti! ZORISLAVA	A	tu so domovinske stvari in te gotovo morajo	A
tirala dalje nego vsakega drugega. ZORISLAVA	A	ne razlagaj mi sedaj ljubezni, za to ni časa	A
Za to, da sem rojen v njem z odličnim imenom,	a	ipak za življenje, polno nesreče, muk in bridkosti	A
TUGOMER ga zagleda: Ti si tu? Prav prideš,	a	pred eno uro ne znam, kako bi bil prošel. MENIH	A
pri katerem jaz niti navzočen nisem bil. ‒	A	povedi, kako je bilo, kaj terjajo od nas in	A
NEKLON To je dobro.	A	jeli misliš, da moremo brez skrbi na mejo iti	A
TUGOMER Ni jaz ne toliko.	A	to se samo ob sebi razumeje, da morajo Franki	A
GROZDANA Neklon, Neklon! Ti, v to izbo prideš,	a	se pri meni niti ne oglasiš?Čakaj ti mene!	A
da te ne bodo videli ti grdi Franki? NEKLON	A	me bodo videli, srce.Moral bodem k njim iti	A
ni še vse resnično. ZORISLAVA Čula sem,	a	povedi še ti, kaj je gotovo.Moja domišljija	A
danes je že sedmi dan, kar bi imeli doma biti,	a	nobenega poročila od njih ni.Vsi se boje, da	A
ZORISLAVA Strahljivci! KAJAZNIK Poskušati hočemo,	a	Perun pomagaj. ZORISLAVA Stoj, odgovori ti	A
svoje delo, ohrabri ljudi. KAJAZNIK Idem,	a	ti? ZORISLAVA Jaz imam tu posel, važen, kakor	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani