nova beseda iz Slovenije
‒ | A | stoj, tu pride sel, ki sem ga pozvedavat poslala | A |
SEL Nihče. | A | vsi mislijo, da je on porazumljen s Franki. | A |
doživel te strašne dni! Onemogel sede na stran, | a | posluša. BATOG Res je vse, kar si strašnega | A |
Lisjak nas je zvabil v svoje ležišče na gostije, | a | šli smo v svoj pogin.Jaz sam sem ubegnil, da | A |
ki je vedel, kam nas pošilja, nad Tugomerom. | A | ušel mi je tudi on, in sedaj nimam drugega nego | A |
ločil, meni ni bilo po volji, imel sem sum, | a | bal sem se razodeti ga, da bi me tovariši ne | A |
si Slovene in sebe. Ta narod potre tujec, | a | tudi tvoje svetkovanje uniči.Zaman sem te služil | A |
ZORISLAVA Tu, Čeligojev je. ZOVOLJ prime nož, | a | mu iz rok pade: Poberi, Zovolj nima več moči | A |
ljubezni in čin, ki ga je storil, bil mu je težek, | a | bog mu ga odpusti. ZORISLAVA Izdajalstvo velik | A |
TUGOMER Tudi jaz sem bil tu sprejemam. | A | kakor veš, ne vrlo prijazno.Prosil sem, ko | A |
Drugi so se ti umaknili. | A | valjda i njih dosežete še. TUGOMER Zorislava | A |
izgovori prvo besedo še enkrat, še en krat, | a | ne tako mrzlo, ne tako! ZORISLAVA Človek, | A |
prej svoj narod imenoval. Domovino si izdal, | a | za plačilo bodeš imel, da te tvoji novi prijatelji | A |
Sedaj ga ne bode nam treba plačevati. MENIH | A | kaj bode sedaj za sv. vero!On bi bil pomagal | A |
tudi grofje ne smejo več kot eno ženo imeti, | a | ta mladi Celjski je že oženjen, zdi se mi. | A |
Ali da vam istino povem, ne rad. DESENIČAR | A | zakaj ne, bogami!Menda se vendar višje družbe | A |
višje družbe ne bojiš. JANKO Bojim se je ne, | a | veseli me tudi ne, zato bi najrajši za te dni | A |
JANKO Hotel sem. | A | ker tvoj oče želi, da ne idem, ostanem, zlasti | A |
Zavist je greh, slabost, neplemenita lastnost, | a | ti jo priznavaš z nekakim ponosom. VERONIKA | A |
bi tudi rada bila. Drugi naj imajo bogastvo, | a | jaz bi ga tudi rada imela.Da je ubožnost sreča | A |
In ti praviš tudi tako, ne li? | A | ko sem bila v Zagrebu, hodila sva z očetom peš | A |
biti, malokdaj se kak boljši človek oglasi. | A | še tačas ti ni prav! JANKO žalosten: Prvič | A |
misli, da me bode prosil, naj bi mu bila žena. | A | bojim se skoraj tega.Dolgočasno življenje! | A |
In kak veljaven med svetom! | A | kdo bode prišel k nam v to pustinjo?Gleda se | A |
TETA Kaj delaš tu? Gosti utegnejo priti, | a | ti nisi še preoblečena. VERONIKA Ah, imam | A |
pritožiti. Dosti jih je, ki so tudi plemenite, | a | se ne morejo niti tako pohvaliti kot ti. VERONIKA | A |
Ubogi mož, lep je in bogat, sloveč in veljaven, | a | ima tako ženo, da srečen ni.To je čudno! | A |
DESENIČAR Precej bo oboje tu ‒ Ivan! | A | moram sam iti! FRIDRIH Najprej vina, potlej | A |
FRIDRIH Najprej vina, potlej hčer. SOTEŠČAN | A | zame bi bilo narobe bolje. DESENIČAR Precej | A |
nami. Če neče drugače, naj nas spremi sam, | a | tebi, ki si oženjen, jo že lahko zaupa.Stori | A |
že izhajalo kako tudi iz te laži. FRIDRIH | A | kakšne namene imaš ti pri tem, stara lisica | A |
bi si pač upal s starim naglo na čisto priti, | a | z dekletom pa vendar ne gre tako brž.Tako daleč | A |
vzameš. Z možmi mi je lahko dogovoriti se brž, | a | s tako neumno malo gosko mi jezik ne gre. FRIDRIH | A |
SOTEŠČAN Če ne moreš, pusti. | A | glej, stari pride, pazi. DEVETI PRIZOR Prejšnja | A |
Dobrodošli še enkrat! | A | zdaj nobene besede več o tem, da bi že takoj | A |
SOTEŠČAR zase: Prej ni hotel obljubiti, | a | zdaj se mu mudi!Sumljivo! | A |
lahkomiselno lepo hčer? SOTEŠČAN Lepa je, | a | lahkomiselna ne.Vrlo dekle je, ponosno in gotovo | A |
vzel? SOTEŠČAN v zadregi: Jaz? HERMAN | A | tako!Zdaj umem. | A |
jaz mu nisem načel, mnenj in predsodkov delal. | A | ima jih, in ravnati se mora po njih ravno tako | A |
Jezno. | A | odslej pa hočem res začeti tožiti, res, ne le | A |
ELIZABETA Ne, tega veselja ti ne naredim še! ‒ | A | potrpi vendar, saj dolgo ne more trajati z menoj | A |
ljubljene in ljubeče. Zdaj poznam veliki razloček, | a | prepozno je!Obstane. | A |
soncem in nočjo. Nikdar ni čuta imela zame, | a | jaz sem sebe motil le od kraja. Prej, dokler | A |
VERONIKA Sladke so besede vaše in omamljive, | a | vendar ne smela bi jih poslušati, morala bi | A |
VERONIKA Ne smem. FRIDRIH | A | resnica je.Taji jo, da le je resnica! | A |
so že ljudje izpazili mojo ljubezen do tebe, | a | to ne sme biti. VERONIKA Potem moram proč | A |
Ne, tega nisem rekla. | A | res je, bi šla, bi!Že ne vem, kaj govorim, kaj | A |
kragulju golobico iz gnezda oteti. FRIDRIH | A | preden jo otmeš, da bi jo nesel v umazano gnezdo | A |
Hvala ti. Pojdi, | a | ne govori z nikomer, da sem te jaz kaj takega | A |
TRETJI PRIZOR Fridrih, Veronika FRIDRIH | A, | ti si tu?Mislil sem, da si zgoraj v svojih sobah | A |
FRIDRIH Kako ne bi bil pri tebi srečen? | A | ti, si li zdaj zadovoljna? VERONIKA Zdaj? | A |
Jaz sem ti ravnokar rekla, da sem srečna; | a | vendar popolnoma srečna še nisem.Veš, kdaj bom | A |
Ali potlej bi se oče tebi vdal. Hud je, | a | tudi dober je.Saj je tvoj oče. | A |
poskusi, pa boš videl, da te bom zmel kakor ... | A | čemu bi se jezil nad teboj?Ti boš storil tako | A |
HERMAN Kaj ti, v svojih letih. | A | jaz!Ko sem bil toliko star kakor ta moj sin | A |
skoro toliko v sebi, kakor bi ga bil na sebi, | a | zdaj imam že tudi svojo mero, katere ne smem | A |
Skrivaj in brez mojega znanja? | A, | to ni mogoče!Kaj takega si ne predrzne nobeden | A |
koga iz moje rodovine, pa brez mojega znanja, | a | se ni bal mene, da ga pohodim in poterem kakor | A |
sama. On ni kriv nego tega, da me je ljubil, | a | jaz sem kriva, da sem se tej njegovi ljubezni | A |
ne more greh biti, ker je najlepše na svetu. | A | če sem grešila s tem, pokorim se rada, samo | A |
okrepčaj se. Še dolg je pot do Save. VERONIKA | A | iz nevarnosti sva ven, ne li?Za nama preganjalcev | A |
naju zasledili. Ponoči naju ni videl nihče, | a | predaleč sva že od Ostrovca. VERONIKA Ne imenuj | A |
kakor tihotapec brezcolno blago skrivaj nosi, | a | da te zdaj zopet v drug brlog zapeljem, iz zapora | A |
si dober, ti zaslužiš, da bi se ti zahvalila, | a | ne vem, ne vem kako.Zakaj obračaš proč oči? | A |
vsaki stvari, kakor sem se deklica smejala prej, | a | zdaj že dolgo ne. Hvaležna bi ti bila za mirno | A |
Ha-ha! Mene je ona zavrgla, | a | zdaj on zameče njo, njega oče.Zares, moje maščevanje | A |
Tu mi mora moj drugi sin Herman boljši biti. | A | že dolgo nisem ničesar čul o njem.Niti brigal | A |
Jaz sem kriva, sama jaz. Prizanesite njemu, | a | mene uničite.Jaz sem izstopila iz svojega kroga | A |
STREŽAJ Idite! VERONIKA Bog je usmiljen, | a | vi ne! HERMAN Ven! VERONIKA O, gorje mi | A |
po božji zapovedi in po cesarskih pravicah, | a | ne po ukazih človeških. PREDSEDNIK Po božjih | A |
ta misel greh in ljubezen greh, obsodite me, | a | sicer ne pustite me umoriti, če so dite po božji | A |
za pravico oglasiti se, vsak se tebe boji. | A | jaz se te ne.Ti si podmitnik. | A |
ki so lepo z menoj ravnali pri izpraševanju, | a | zdaj, ko si ti prišel, slutim, da sem izgubljena | A |
Deseniško oprostilo. SODNIKI Amen. HERMAN | A | mi, grof Celjski in Zagorski, ban hrvatski in | A |
Zato hočem umreti in umrem. | A | ti, ki si kriv moje smrti in moje nesreče, ki | A |
pride dan, ko bodo peli: »Grofi Celjski so bili, | a | ni jih več nikdar!«Jaz tebe in tvojo slavo preklinja | A |
doma ne zaslužijo ničesar. Živeti se mora, | a | brez groša še ovsenjaka ne kupiš. Tona. | A |
to imaš prav. Jaz sem imela tudi svojo muho, | a | to si bil ti.A ti si še malo več kot muha. | A |
Jaz sem imela tudi svojo muho, a to si bil ti. | A | ti si še malo več kot muha. Sršen si, vražji | A |
To ti povem, dandanes se denar težko služi. | A | brez denarja ni nič.Kako se boš ženil, če nimaš | A |
slučaj. Enkrat se človek nameri na nesrečo, | a | drugič gre po volji. Pečarica. | A |
Jaz nikogar ne lovim, strinja. | A | to je res, da našega očeta še ni in mi smo v | A |
se vrnili vsaj zdravi, četudi brez zaslužka, | a | očeta je potrlo! Lojz. | A |
korajža. Šele za Vse Svete se pripravljajo, | a | s korajžo so začeli še pred Velikim Šmarnom | A |
Nikar, Lojz! Ti si tako vesel, | a | meni je jako težko, vidiš. Lojz. Oh, Ančka | A |
ukrotili. Radi me imajo, samo strašno so trmasti, | a | ko bodo videli, da ne gre drugače, da sem sam | A |
teh skalah, kjer ni kruha. Zemlja ne rodi, | a | drugačnega zaslužka ni. Ančka.Lepo je pri | A |
Od nekdaj so hodili od nas tja. Lojz. Nu, | a | zdaj bomo hodili v Ameriko.Jaz mislim, da je | A |
vrnem. ko jih zaslužim dvajsettisoč. Ema. | A, | glejte, ta detajl sem pozabila.Zato torej ste | A |
Ne precenjujem se ali tudi ne podcenjujem! | A | zdaj reci, Ema, zadnjo besedo. Ema.Rekla sem | A |
Samo pri nas so take čudne, prečudne noči. | A | jutri bo jasen, sončen dan, in jaz pojdem na | A |
Saj bi te vzel, če bi kaj imela. | A | zdaj ko pojdejo oče v Ameriko, potrebujem denarja | A |
Neumen bi bil. | A | zdaj me pusti. Metka.Ne, ne, jaz te ne pustim | A |
rad videl še onih drugih. Človeka srce boli, | a | podučiti jih ne moreš. Žagar.Ni vsak potreben | A |
drugo prtljago k peči. Bratu in sestri:) Tako, | a | zdaj pojdita.Da ne bo malih strah. | A |
Preškoda bi vaju bilo za Ameriko! Metka. | A | mene ni? Torbarček.Tudi tebe je škoda, dekelce | A |
tebe je škoda, dekelce, tudi tebe. Žagar. Na, | a | kje so drugi?Polahko se shajamo. Zavrletovka | A |
O polnoči gre naš vlak s postaje. | A | do tja imamo štiri ure vožnje.Zdaj še pet ni | A |
poštenjaki, kakršnih ni vsak dan. Dolenčevka. | A | ti si ostal doma, pokora lena.Bi bil tudi lahko | A |
Túkaj je v jami Pod lipoj bogati zaklád! | A | v známenje lipa nad nami, Da pridejo spet ga | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |