a (401-500)

Želim vam najboljših uspehov.	A	o čem ste hoteli govoriti? BROŠ: Oprostite	A
kjer bi počival človek z zatisnjenimi očmi ...	A	zdaj se ruši ta mirni dom in krajina se vdira	A
Ali ste jo zavohali tako hitro? BROŠ:	A	prosim, kako sem vas razžalil? RUDA: Za Boga	A
Jaz sem gotovo srečen ...	A	zdi se mi, da mi je mraz ...Na vsem tem leži neka	A
vas ne razumem. RUDA: Meni se dozdeva tako ...	a	to ne kali moje sreče niti najmanj ...Ozrem se	A
Resnično moje? BROŠ:	A	gospod Ruda. RUDA: Nikar se ne radujte nad	A
je v glavo kakor močno vino ... Skrivnostno:	A	odkrito, zdaj sva še sama, - ali ni nekaj nepravilnega	A
Ničesar pravite? BROŠ:	A	kaj bi bilo? RUDA odpre vrata v obednico	A
klanjam se, gospodična Ana - pozdravi Broša -	a	naznanil vamtega nisem prej, ker niti sam nisem	A
postarali, vidi se, kakor, da ste precej doživeli ...	A,	da vaju predstavim: Ivan Dolinar, imeniten umetnik	A
nas ... DOLINAR: Godi se mi izvrstno, hvala ...	A	da sem vas iznenadil, to me jako boli, lahko	A
Slava sicer še ne prinese denarja s seboj, -	a	lažje je kljub temu. DOLINAR: Prepozno, glejte	A
DOLINAR: Mislim, da mi je znano. BROŠ:	A	zdaj je v kraju, vse pozabljeno. RUDA: To	A
Počutil sem se prav dobro.	A	pred štirinajstimi dnevi, nekdaj na véčer, me	A
Ali ni to čudno, gospodična Ana? BROŠ:	A	kakšna je bila tista slutnja? DOLINAR: Ah	A
stvari; oprostite! . / . / stran 110 . / RUDA:	A	da se prikažete kmalu zopet ...Dotlej, z Bogom	A
Alma, jaz ne morem več prenašati ... ALMA:	A	kaj vendar pričakujete od mene? KOŽELJ: To	A
trenutkov; drugo pride samo ob sebi. ALMA:	A!	... Kako ste to mislili?	A
nekaj trdnega, kar bi se dalo krepko prijeti ...	A	tako ne morem storiti ničesar.Obsojen sem samo	A
DOLINAR: Če se dobro premisli: jaz tudi ne;	a	rečem vam: roke me srbe.Kar se godi zdaj, se	A
to je gotovo ... Jaz slutim neko nepoštenost;	a	kje bi jo zgrabil, tega na svojo žalost ne vem	A
vedno nemirnejši: Gotovo, zelo kratkočasno je.	A	povedati ste hoteli nekaj o Brošu? DOBNIK	A
Justin; ne dá se povedati tako v kratkih besedah.	A	recimo, da praznujemo preporod življenja, -	A
moje besede; tako nekako se je izrazil Justin.	A	to je vseeno. DOBNIK: Priznati je treba,	A
to je resnica; čutim se popolnoma srečnega ...	A	to me nekako moti, da niso vsi obrazi tako veseli	A
BROŠ: O tem sem prepričan tudi sam ...	A	glejte, kako hodi in kako govori, - priznavam	A
izgovarjal ... RUDA: Torej pojdímo k njim ...	A	predno zaplešemo, bi govoril rad s svojo sestro	A
Ali mislite, da so kretnje potrebne? JUSTIN:	A	gotovo! DOLINAR: No, - dà!	A
dobil primernih izrazov ... DOLINAR: Oprostite,	a	ta odstavek se mi zdi nekoliko prisiljen ...Kaj	A
nekako zapleli v temne pojme? JUSTIN: Dà, ...	a	to je treba, da se bolj čuti nego razume.	A
DOLINAR: Ah ... tako! ... Nenadno in vzburjen:	A	tu ... kaj je to?Kaj hočete reči s tem?	A
Dokazali niste nasprotnega.	A	kljub temu ste preveč odkritosrčni.Dajte, da	A
naravnost, da je prodal svojo hčer? JUSTIN:	A	to ni resnica, kakor sem pojasnil malo pozneje	A
Gospodična Ana, hotel sem vas nečesa prositi,	a	zdaj še ni čas. ANA: Tedaj odložite.	A
ne more vedeti, kaj se lahko zgodi. MARTA:	A	Jakob, - zdaj je vendar vse rešeno? RUDA	A
RUDA: Ne; ljudje ljubijo tudi največje lopove.	A	recimo: če si imela poleg ljubezni kdaj nekoliko	A
več poznati; pričel se je rušiti nad mano ...	A	jaz sem se hotel boriti z njim ... o jaz se nisem	A
da bi stopil za korak nazaj ... Ti me ljubiš,	a	jaz ne maram poleg sebe nikogar, ki me ljubi	A
jaz vem vse tiste besede o svoji dolžnosti.	A	težko mi je, tetka Marta ... jaz sem tako sama	A
obraz in smehlja se tako zoprno ... MARTA:	A	dušica, to se ti samo zdi ... ANA: Oh, jaz	A
Sklonil se je nižje, da bi povedal nekaj drugega,	a	nato je umolknil in odšel.Srečala sem ga na	A
Ti ne vidiš ničesar; ti misliš samo nase ...	A	jaz sem hotela poslati po zdravnika ...Ti si ga	A
notarka ... In glej, vse bi se izpremenilo; -	a	ti nečeš misliti; jaz ne vem, kaj je s teboj	A
... MARTA: Ti se norčuješ, Anica ...	a	delaj svobodno; ne misli na svojega očeta ...	A
postal zadnje čase raskav in trd, ne vem zakaj ...	A	poskusimo ...Povej mi kakšno zelo veselo pesem	A
Oprostite, tetka Marta, ta je malo razposajena.	A	kadar je človek tako dobre volje, ne gleda na	A
Pokličimo ga ...	A	verjemite mi, - čudno mi je pri srcu.Ali nisem	A
Res, občinstvo je bilo nekoliko raztreseno.	A	to ni govoru prav nič škodovalo. DOBNIK: Bravo	A
Kakor se vidi, ste jako samozavestni.	A	kaj ste mislili s tistim ”novim življenjem,	A
Vi ste vznemirjeni ter se čutite nesrečnega,	a	mislite isto kakor jaz, ki se čutim srečnega	A
Ubožica, - živela je kakor v samostanu.	A	jaz ji napravim življenje!... Ne, gospoda ... ne	A
izgledu Davidovem ... . / . / stran 139 . /	A	zdaj, prijatelji dragi, prosim vas, pustite	A
zabavajte se z nami. Na vrtu zaplešemo še enkrat,	a	potem izpraznimo par steklenic v obednici ...	A
samo v svojo zabavo. Gospod Ruda pleše solo,	a	meni se to ne zdi kratkočasno ...Takoj dol!	A
Da, jaz bom miren. Kmalu,	a	zdaj je še prezgodaj.V meni je še iskrica življenja	A
To so stare stvari, pustiva jih pri miru ...	A	jaz resnično ne vem, čemu bi te klical od groba	A
bilo dobrega v mojem srcu, tega ne poznaš -	a	to je podobno opravičevanju, in opravičevati	A
Bog s teboj torej, dete moje. ANA:	A	jaz sem vesela, oče; kako govorite?!- Glejte	A
- RUDA: Koliko si trpela, -	a	to se bo končalo, Anica.Ti ne boš nesrečna,	A
ANA: Kaj vam je, gospod Dolinar? DOLINAR:	A	zdaj ste prosti, - zdaj nimate rešiti nikogar	A
DOLINAR: To je zdaj minilo.	A	kakšen bi moral biti, da bi vas prosil ljubezni	A
Anica ... . / . / stran 146 . / Prišel sem pote,	a	bilo je prepozno.Vse moje življenje je bilo	A
življenje je nemirno, in moja prihodnost nejasna, -	a	v meni je toliko svobodne moči, da bi si upal	A
š BROŠ vinjen, da se mu zapleta jezik;	a	hodi ravno, poje: Oj ti Polon‐ Polončica ...	A
njim? Ruda je šel preko vrta hitro in mirno,	a	bled je bil zelo.Justin se je po vašem nalogu	A
kamor je moral sam. Ta filozofija ni lepa,	a	pametna je. DOLINAR: Grozovita je.	A
za njegov dom. Zdaj ostane sicer ubožica, --	a	boljše bo zanjo.Če ste imeli kaj opravka z Rudovo	A
spodaj v gostilnici, kjer je pil četrt vina,	a	potem se je napotil po stezi čez polje; na polju	A
ga imel rad, čeprav je brezverec. PRVI KMET:	A,	brezverec je, no! Iz ozadja pride še	A
opravilo. PRVI KMET: Kajžarji so se vam spuntali,	a?	KANTOR: So se že skesali.	A
JACINTA: Že mnogokrat si rekel, da si bil. PETER:	A	zdaj sem več!Dokler sem hrepenél sem bil umetnik	A
béžnem potu, da bi klečali v prahu pred menoj; -	a	stári, pústi so in dolgočasni in lepega možá	A
nemoralnost, po svoje razlagali vsako dvoumno gesto ...	A	jaz jim ne odgovarjam, četudi bodo napravili	A
vsem telesu ... izlilo se mi je prav do srcá.	A	prej ga nisem čutil, dokler nisem stopil pred	A
si morda slišal ... MLAKAR: Nesramne duše!	A	jaz jih podučim!In to si je izmislil moj pisar	A
obrekovalce. O meni naj govoré, kar se jim ljubi,	a	Pavlo naj pusté pri miru. Vernik se vrne v	A
luči ... Kakor sem rekel: vaš račun je ženialen,	a	za danes ne obveljá.Aranžirali ste svoj neumni	A
prepuščam vam, zakaj meni se zdí nečastno.	A	tega niste upoštevali, to je bila napačna poteza	A
Doslej sem imel razlogov za svoje odlašanje, -	a	zdaj je stvar dozorela.Delak je takó ponosen	A
krepko potipal? MLAKAR: Kakor je zaslužil;	a	na shodu v nedeljo ga razkrijemo do nagega.	A
meglo, kadar si jih hotel zadeti. MLAKAR:	A	zdaj se pokažejo na jasnem, kar nam more biti	A
je treba vztrajati poleg njega do volitev, -	a	do shoda gotovo.Mlakar je odličen govornik,	A
STRNÉN: Kaj ti pride na misel ...	A	Mlakarja je popolnoma uničila.Postal je zarad	A
Jako interesantno ...	A	daj ti, Strnén, da te od blizu pogledam; prav	A
prosim vas, oprostite ... midva končava kmalu ...	A	naposled pa naša stvar tudi ni tako nujna; pomenimo	A
odločim popolnoma od svoje padle preteklosti, -	a	trenotek potem sem se zgrudil v prepàd nazaj	A
častihlepju, - zatajil svoje srce in svojo ljubezen ...	A	jaz ne maram več omahovanja ... Kakor nikdar prej	A
nasprotniki; tvoji sentimentalnosti se bodo smejali,	a	malo jih bo, da bi ji sploh verjeli. MLAKAR	A
Strašen človek!	A	zdaj se naglo pripravi, da ne prideva prepozno	A
nisem poizvedávala pri tvojih prijateljih, -	a	vendar sem čutila iz tvojih najprijaznejših	A
takih trenotkov sem videla že veliko do danes ...	A	tudi nimam obilo vzroka; kakor se vidi, nisi	A
se izlíva novo, lepše življenje v moja prsa ...	A	treba je še veliko, predno ga morem užívati	A
najpozneje tisti, ki se najbolj zanimajo zanje ...	A	zdaj bo takó vse pri kraju; Strnén odide menda	A
ustmi ... bilo me je strah in ubežati nisem mogla.	A	zdaj je posijalo sonce ... na moj obraz ... globoko	A
roko v roki ... takrat mi je postalo čudno, -	a	ne takó, kakor ti praviš.To je takó romantično	A
drugega, lepšega, kar mi je bilo takó znano,	a	vendar še nisem videla nikdar, - razumela nisem	A
videla nikdar, - razumela nisem, kaj je bilo,	a	vendar se mi je zdelo, kakor bi živela že nekdaj	A
življenje. In niti danes ne morem razumeti, -	a	jaz čutim, kakó se mi bliža z ljubimi rokami	A
IVANKA: Pripovedovala si mi vse mogoče stvarí, -	a	kaj pomeni tvoja razburjenost, mi je čisto neznano	A
Zató ga ljubim in pojdem z njim. IVANKA:	A	kaj so ti storili tukaj?Kdo te je tako žalil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani