škorec (48-147)

koliko si zapravil!« »Ha, ha, ha,« se je smejal	Škorec	in vrgel na mizo dve kroni, ki jih je bil vzel	A
toliko je pil.« »Poslušaj me, Lenka,« je miril	Škorec.	»Ali veš, kdo je bil Urban Škorec, moj stric	A
je miril Škorec. »Ali veš, kdo je bil Urban	Škorec,	moj stric Urban?Saj vem, da ne veš.«	A
po obeh kronah. »Ne bom večerjal,« je dejal	Škorec.	»In kaj naj bi bil pisal ta stric, če je bil	A
bralo, da je bil tukaj rojen imeniten mož Urban	Škorec.	In vsi ljudje bodo hodili gledat našo hišo in	A
ostalo. »O tem bova govorila pozneje,« je dejal	Škorec;	»zdaj se veseliva svojega ali pravzaprav mojega	A
požreti. »To reč prepusti meni, Lenka!« je dejal	Škorec.	»Kakor sem jo dobro vodil do zdaj, tako jo bom	A
k župniku, da pozve, kdaj se je rodil slavni	Škorec,	da povabi gospoda na sodelovanje in mimogrede	A
si je župnik mel roke. Zvečer je pripeljal	Škorec	še soseda Rjavkarja k Lomastu, in prišel je	A
tekmec. . / . / stran 28 . / »Slavni Urban	Škorec	je poklical spet vina na mizo,« je dejal Lomast	A
malo jesti in malo piti. Nasprotno pa je menil	Škorec,	da veže strica dolžnost, da plača predvsem zanj	A
je dodal Janko. »To bomo videli,« je dejal	Škorec.	»Pisanje je lepo, tega ne bom tajil; lahko bi	A
»Tudi meni bi se lahko pošiljal,« je omenil	Škorec.	»Kam pa!	A
bil pa le v Hrastju doma,« se je zagovarjal	Škorec,	»in ne na Mlaki, čeprav imate pošto in župnijo	A
»Saj bi jaz tudi lahko točil,« je pripomnil	Škorec,	»ker sem stričnik.« »Ampak patenta nimaš, Škorec	A
»ker sem stričnik.« »Ampak patenta nimaš,	Škorec,	patenta,« je dejal Mlakar. »To ni na dnevnem	A
jim je treba povedati, da naj nosijo k meni.	Škorec,	tvojo hišo bodo hodili gledat.Kadar pride kdo	A
ali dvakrat k meni! Parkrat jih slavni Urban	Škorec	lahko napoji, ker mu bodo peli; jaz jih moram	A
rodil tega in tega dne slovenski pisatelj Urban	Škorec.	Dokler slovenski rod hodi po zemlji tod, bode	A
stran 31 . / »Tole bi jaz prosil,« je menil	Škorec,	»da bi se na tabli še pristavilo, da prodaja	A
Urbanom ne, z njegovo rojstno hišo pa,« je dejal	Škorec.	»Škorec, to ni nič,« je odločil Lomast.»Če mi	A
njegovo rojstno hišo pa,« je dejal Škorec. »	Škorec,	to ni nič,« je odločil Lomast.»Če mi kaj takšnega	A
je dejal Janko. »Toda tobak pa res prodaja	Škorec,	« se je potegnil Rjavkar za soseda.»Majhno opalto	A
je res.« »Vi me hočete izriniti,« je udaril	Škorec	ob mizo; »toda jaz se ne dam.Kdo je stričnik	A
še cesarski orel. »Zakaj pa ne?« je dejal	Škorec.	»Saj je bil moj stric tudi cesarski človek.	A
Pravega soglasja ni bilo ta večer.	Škorec	in Rjavkar sta bila prepričana, da Mlačani hočejo	A
Rjavkar, se midva ne dava,« je modroval srditi	Škorec	domov grede.»Ali je bil Urban Škorec Mlačan	A
srditi Škorec domov grede. »Ali je bil Urban	Škorec	Mlačan?O, radi bi ga imeli, radi!«	A
to misliš, Rjavkar? Naš!« je ustavil soseda	Škorec.	»Vaš vendar tudi ni bil.	A
stran 33 . / »Škorčev iz Hrastja,« je poudaril	Škorec.	Nekako soparno je postalo med obema Hraščanoma	A
ponižanje. Poprej sta stala na isti stopnji,	Škorec	celo toliko niže, kolikor je bila Rjavkarjeva	A
je bila Rjavkarjeva hiša višja; zdaj se je pa	Škorec	povzdignil čez soseda brez svojih zaslug.To	A
‒ »	Škorec	se bo pa tudi moško nosil.«‒ »Lahko, kdor ima	A
To bomo vse naredili.«	Škorec	se je pa doma z ženo temeljito posvetoval.	A
znosiš nad nasprotnikom, ohladi najhujšo jezo.	Škorec,	ki ni bil našel od tistega časa, ko je bil Šimnov	A
leta, in na tihem želel, da bi nizko padel.	Škorec	pa je vedel, da bodo vsi drugi niže popadali	A
naproti dan slovesnosti. . / . / stran 40 . /	Škorec	ga je imel v pratiki dobro zaznamovanega, in	A
»Kaj pa hočeš vzidati, Filip?« je vprašal	Škorec	z izzivalno mirnostjo. »Nikar se ne delaj neumnega	A
komaj pa sta bila prebrala pisanje, je rekel	Škorec,	da mu tabla ni všeč, da se taka ne bo vzidala	A
Pa tja pod pod zapelji!« je dejal zmagoviti	Škorec.	Filip je robantil s fantom proti Mlaki, Škorec	A
Škorec. Filip je robantil s fantom proti Mlaki,	Škorec	in Lenka sta se pa smejala doma in si mela roke	A
je dejala Lenka. ‒ »Kar vidim jih,« je dejal	Škorec.	»Mlakar je ves rdeč od jeze in Rjavkar ves zelen	A
izredno sejo. »Že plešejo,« se je razveselil	Škorec	in segel po suknji. V radosti je pozabil, kar	A
»Oslarija bi bila to,« je odločil Lomast. »	Škorec	misli, da je že sam svoj stric in da nas bo	A
drugi res molčali; zakaj prepričan je bil, da bi	Škorec,	če bi zvedel za ta sklep, takoj tekel na odbor	A
glasen smeh. »Z menoj je potegnil,« je dejal	Škorec,	»seveda, Hraščan.Zdaj pripoveduje, kako sva	A
zagovori; drugi naj govore, on naj posluša.	Škorec	je romal na Mlako, pil pri Lomastu, pil pri	A
je celo nahrulil, zakaj ni prišel k seji, in	Škorec	je moral lagati, da ni utegnil. »Nesramni, brezobzir	A
Nesramni, brezobzirni ljudje!« se je hudoval	Škorec,	ko se je vračal prazen domov in slutil, kako	A
kamen že vzidan! »Vrag je vzidan,« je zrojil	Škorec	ob takih vprašanjih, ki so se mu zdela same	A
poslali kamnoseka, da izkleše še tistih par črk.«	Škorec	je ogledoval ploščo od vseh strani, in zdela	A
počakal, preden nastopim ta križev pot,« je dejal	Škorec	žalosten.»Mudi se zelo; zakaj drugi teden bo	A
prideš na pol pota naproti.« Vse to je uvideval	Škorec,	a kaj pomagajo umski razlogi, če se ustavljajo	A
pomagajo umski razlogi, če se ustavljajo čustva!	Škorec	se ni mogel odkrižati hude slutnje, da se snujejo	A
da zaročenca osramoti. . / . / stran 50 . /	Škorec	je odlagal svojo težko pot, zdaj v upanju, da	A
streljal, nihče. Sploh naj me slavni Urban	Škorec	v uho piše, jaz nisem njegov norec.‒ Pojdite	A
zapisal, kakor sem ti bil jaz rekel,« je dejal	Škorec.	»Prav! Čakaj, da ti prinesem dve kobili, in če	A
je zmota. Tukaj, pri nas je bil rojen Urban	Škorec,	« se je čudil Škorec. »To meni nič mar.	A
nas je bil rojen Urban Škorec,« se je čudil	Škorec.	»To meni nič mar.	A
goljufija, to je sleparstvo,« je vpil razkačeni	Škorec,	in žena mu je začela pomagati z vso svojo zgovornostjo	A
obrnil se je tudi sam proti sosedovi hiši.	Škorec	je prikričal kmalu za njim; naletel je pa na	A
Lomasta. »Torej takšen si, Rjavkar!« je kričal	Škorec.	»Zdaj sem te spoznal.	A
vzidal Filip ene plošče tudi na našo hišo?«	Škorec	se je zravnal, udaril s pestjo ob dlan in dejal	A
kaj apna pri hiši?« »Polno jamo,« je dejal	Škorec.	Filip si je namešal malte, postavil oder, in	A
Rjavkar; »samo omet naj se malo posuši.« »Kaj pa	Škorec?	« je vprašal Janko. »Tja poglejte!	A
smejal Hraščanom in slavljencu in slavivcem.	Škorec	pa je gledal od konca začudeno, potem prezirljivo	A
Mlakar pregledal in presodil položaj. »Bravo,	Škorec!	« je udaril moža po rami.»Ti si mož, ki se ne	A
bo točil, ta naj strelja. Ampak tebi na čast,	Škorec,	bi pa sprožil tri strele, če bi imel smodnika	A
zažvižgal proti nebu.« In Ivan je mislil, da bo	Škorec	na njegove besede razbil svojo ploščo. Janku	A
kjer so sedevali, prenočevali, popivali. Urban	Škorec	je gotovo prihajal k Rjavkarjevim v vas in gotovo	A
nad Lomastom, kakor se je znosil prebrisani	Škorec.	Zakaj če boš govoril ti, kdo bo poslušal Lomasta	A
bolje govoril kakor Lomast.« »Dobro,« je dejal	Škorec,	»če bo bolje govoril, naj govori.« »Dotlej pa	A
zasnovali za njegovim hrbtom Ivan in Mlakar in	Škorec.	»Tukaj je slavnost, ne tam,« je rohnel.	A
jo jaz,« se je spomnil drugi. »Velika je ko	škorec,	samo lepša je; take ni pri nas.« »Tu res ne	A
in pometani iz gnezda. In kos ali drozg ali	škorec	ali ščinkavec redi zdaj lepo svojo edino preljubo	A
gnezdo kukavica. Ali Zelnikar ni bil kos ali	škorec,	najstarejšega je spoznal in dal ga v šole, druge	A
Skozi okno sije solnce, v kletki se šopiri	škorec,	hodi po tleh, nepretrgoma se pogovarja s svojim	A
ubrane pokrajine, ki je visela nad ozko omarico.	Škorec	je tekal po kletki in se čemerno oglašal, po	A
Neverjetno dosti mrčesa pokončajo tudi škorci.	Škorec	pozoblje vsako uro 10 slinastih polžkov brez	B
ravno toliko, mladiči pa še več. Recimo, da	škorec	poletnega dne po 14 ur lovi hrano zase in za	B
28. reka in departma v Franciji, 30. azijski	škorec,	31. kravica, 32. rimski naravoslovec in pesnik	D
Cuculus Canorus podtika svoja jajca v tuja gnezda,	škorec	Sturnus Vulgaris oponaša druge ptice... !?	D
predstavili delo Franceta Bevka Lukec in njegov	škorec,	leto pozneje pa delo Primoža Suhadolčana Košarkar	D
Navpično: 1. impregniranost z voskom, 2. afriški	škorec,	3. srnjakova družica, 4. nekdanja sarajevska	D
vrstnikov, prava mojstra v tem sta tudi šoja in	škorec.	Je kaj resnice v vesteh, da se iz kljunov sodobnih	D
Trzin, 29. ekcem, 30. Rodine, 31. Loara, 32.	škorec.	Navpično: 30. R(udi) Š(eligo).	D
križanke Vodoravno: 1. ščuka, 6. pošta, 11.	škorec,	12. lipan, 13. volna, 14. kitara, 15. Erna,	D
Ukrajina pred parlamentarnimi volitvami Ko	Škorec	postane Špak Pred nedeljskimi volitvami se	D
Rešitev križanke 379 Vodoravno: 1. glavkom, 8.	škorec,	14. Waterloo, 16. Purkyne, 17. amikt, 18. rob	D
naravnih dejavnikov. Sekundarna dupla naselijo	škorec,	velika sinica, plavček, brglez in belovrati	D
Slovencev, ki ne bi poznali zgodbe Lukec in njegov	škorec,	romana Kaplan Martin Čedermac pa Petra Klepca	D
žolna, šoja, brglez, skobec, sraka, kobilar,	škorec,	taščica, stržek, črnoglavka, kos, sikovt, vrbja	D
Bevk v njen vrh (Tatič, Jagoda, Lukec in njegov	škorec,	Tovariši, Pastirci). Po drugi svetovni vojni	D
če ga prej ne ujame mačka, kača ali vrana.	ŠKOREC	Škorec je vsakdanji obiskovalec našega vrta	F
ŠKOREC	Škorec	je vsakdanji obiskovalec našega vrta; hrano	F
škorčki stari tri tedne, zletijo iz gnezda.	Škorec	sodi med ptice selivke, vendar nekateri prezimijo	F
je kandidat za predsedniške... Ni res, to je	škorec.	Do naslednjič vam priporočam čim več tekočine	G
v naslovu Bevkove povesti Lukec in njegov?-	Škorec.	Odgovor je pravilen.	G
gnezdilnic in vrste, ki jih bodo naselile: 45 mm ‐	škorec;	32 mm ‐ domači vrabec, brglez, vijeglavka; 30	P
videla, da se je v šipo njenega bivališča zaletel	škorec,	je pobrala omamljeno ptico in z njo splezala	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 48

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani