Imenitni niso samo tisti kraji, kjer so se veliki možje rodili, ampak tudi tisti, koder so hodili, kjer so sedevali, prenočevali, popivali. Urban Škorec je gotovo prihajal k Rjavkarjevim v vas in gotovo je večkrat sedel na tistem oglu hiše, nad katerim se sveti zdaj njegovo ime. Če premislim, koliko spominskih plošč imajo drugi možje, se mi zdi, da dve za Urbana Škorca nista nič preveč.«