Lenka, ki se ji je bila jeza polegla, je menila, da bi skoraj kazalo, da bi onadva začela točiti vino ali vsaj žganje; zakaj če bi ljudje res hodili gledat hišo, bi se jim moralo postreči, in če bi on, Miha, kupoval vino po dvajset, petindvajset, točil pa po štirideset ali oseminštirideset, bi nekaj vendar ostalo. »O tem bova govorila pozneje,« je dejal Škorec; »zdaj se veseliva svojega ali pravzaprav mojega strica, ki se je tako obnesel! Morda mu še postavijo spomenik kakor Radeckemu«.