Zavest, da se lahko znosiš nad nasprotnikom, ohladi najhujšo jezo. Škorec, ki ni bil našel od tistega časa, ko je bil Šimnov Ivan odkril stričevo slavo, ne podnevi ne ponoči pravega pokoja, je spal zdaj tako sladko, kakor da bi se mu še ne sanjalo ne, čigav stričnik je; v resnici pa se mu je dve noči zaporedoma sanjalo, da je na njegovo hišo vzidana plošča, kjer se blešči tudi njegovo ime v zvezi z malo opalto. Kaj se je on menil zdaj za Mlačane, kaj za soseda Rjavkarja pomoč, ko si je lahko sam pomagal!