Prosil ga ni nihče ničesar; Lomast ga je celo nahrulil, zakaj ni prišel k seji, in Škorec je moral lagati, da ni utegnil. »Nesramni, brezobzirni ljudje!« se je hudoval Škorec, ko se je vračal prazen domov in slutil, kako ga bo sprejela žena. »Da nisem za nobeno rabo, bo dejala, in vendar je ona zakrivila, da ne vemo, pri čem smo.«