zlato (401-500)

. / stran 310 . / Tudi konjem bi bil dal	zlato	vprego in zlate komate, pa bi pretežko nosili	A
človek, oblečen v dolgo, črno suknjo. Imel je	zlato	obrobljene naočnike, smehljal se je prijazno	A
gradovih in o vozu z dvema paroma belcev in	zlato	vprego. ”Ti si torej, Metka!	A
ki ima bele gradove in dvoje parov belcev in	zlato	vprego ... Kaj ne prihaja že?	A
mahu, v borovi senci; oblečen je bil v črno;	zlato	uro je imel in prstane na rokah; nič ni krvavel	A
zasijalo v srebrnosinjem svitu, raztopljeno	zlato	se je razlilo po vzhodnih goráh in sonce je	A
če bi se hotel pririti v sredo gneče, v tisto	zlato	sredo, kjer bi se redil od dela sužnjev.Zakaj	A
ženskih oblekah... tam se je bilo zalesketalo	zlato	plavih las in moje ubogo sentimentalno srce	A
tudi tej mladi roki, ki jih piše trepetaje na	zlato	obrobljen papir. Brezoblična, brezglasna skrivnost	A
žarkov in iz duha vijolic - -.“ Moje peró sili v	zlato	površnost sentimentalnosti zlate moje zlate	A
ali črna, ugledal sem pisani telovnik in dolgo	zlato	verižico, ki se je gosposko pozibavala na njem	A
da mi je, beraču, samo ponudilo to prelepo	zlato	krono.Kako bi ne bil vesel, ko sem zadobil nocoj	A
pisati pisma in delati verze. Pisma je pisal na	zlato	obrobljen papir in je risal z umetelno roko	A
Krog sebe ni videl več neštete množice, ne	zlato	tkanih oblek pred oltarjem, ne bleščečih lestencev	A
zableščalo od same lepote in od samega bogastva.	Zlato,	srebro, luči brez števila, preproge, ogledala	A
noč se mi je sanjalo o infanteristu Blažu. Z	zlato	glorijo nebeško je bil kronan, nosil pa je posvaljkano	A
pijanimi očmi; pred mano je trepetalo rumeno	zlato,	pred mano in pod mano in nad menoj; zlato je	A
rumeno zlato, pred mano in pod mano in nad menoj;	zlato	je rosilo z neba in kapalo je name; čutil sem	A
Najmanjša stvarica jih vznemiri in razsrdi. Pravo	zlato	srce mora imeti oni, ki vztraja ob njihovi postelji	A
kakor da se je razlilo po nebu samo raztopljeno	zlato.	Bilo je precej pozno v jeseni in listje na drevju	A
ogabni srd, ki išče, kako da bi se izbrizgnil v	zlato	posodo.Zalučil sem pero ob tla, begal po izbi	A
Ilija in iz vseh deseterih prstov mojih lije dol	zlato	bogastvo v širokih pramenih!Švrkni, voznik,	A
od stene tako prijazno, sveto razpelo v roki,	zlato	glorijo krog glave!... Posedi malo, prijatelj	A
rokavice, ki so segale do komolca, in brošo in	zlato	verižico‐zapestnico.Tinica je bila jako vesela	A
do vrha polna čaša. In v čaši se je smejalo	zlato	vino ... ah, božanstveno vino ...In z rokó po idealih	A
oknu poleg nje. Zunaj je bil maj, nebo je bilo	zlato	in rdeče, večerne sence so bile še daleč za	A
jemalo . / . / stran 132 . / s sabo svojo gorko,	zlato	svetlobo.Hodil je za njim, da bi ga dohitel	A
vrnil človek iz Amerike s polno mošnjo in z	zlato	uro.Zdaj pa stopi siromak v eno barko, v drugi	A
in nikomur ne izmed nas, ki nismo rojeni pod	zlato	streho!“ ”Kaj tebi ni dobro?“ se je začudila	A
Mana. Hanca je prinesla papirja, lepega, z	zlato	obrezo. jrsao�45	A
mušica, pajek in žaba, vse mu je vselej sámo suho	zlato	in je za zmerom njegova nepreklicna last.Kadar	A
”Izpod zemlje!“ so odgovorili. ”Črno	zlato	kopljemo pod zemljo; črno zlato za gospoda,	A
odgovorili. ”Črno zlato kopljemo pod zemljo; črno	zlato	za gospoda, črn kamen zase!“ Tujec jih je	A
hudoben. Glejte vé matere, tudi jaz imam sina,	zlato	dete, nedolžno in blago, kakor cvet na polju	A
je blagoslovil z neizmernim bogastvom. Ali	zlato	ni omamilo njegovega srca in ni ga navdalo z	A
da naj mu vprežejo dvanajstero belcev pred	zlato	kočijo.V jadrnem diru se je napotil proti domovini	A
kratkomalo zgrabil za uzde prvi par belcev, pred	zlato	kočijo vpreženih.Tedaj pa je priskočil župan	A
»Na moj ukaz? Odpusti mi,	zlato	moje, zaročnici ukazovati nisem nameraval.«	A
Herbart, pri tebi mi ne bo pusto.« »Žal mi je,	zlato	moje, toda jaz bom daleč doli, a ti ostaneš	A
In preprost.	Zlato	srce, moja draga.Ko sem mu govorila o tebi,	A
odrok in rekel slovesno: »Stoji zlata gora, za	zlato	goro zlata miza, za zlato mizo sedi sveti Šempav	A
Stoji zlata gora, za zlato goro zlata miza, za	zlato	mizo sedi sveti Šempav.Bolezen davica, pusti	A
volčanskemu vikarju Menezeisu, ki jima je kril	zlato	zrnje: »Desetinsko žito, ki je v Volčah, ne	A
152 . / Svetujem vam, da omenite zlasti svoje	zlato	srce, ki je zvesto in gori z neugasljivim plamenom	A
Norsko zaklinja bolezen: ‘ Tam je zlata gora, za	zlato	goró zlata miza, za mizo sveti Šempav.Bolezen	A
odprl pečico, je bila zgornja skorja že vsa	zlato	rumena.Videti je bila kakor jutranja zarja na	A
kruh. Skorja se je prelivala iz rumene barve v	zlato,	zlata pa je dobivala vse bolj nadzemeljski odtenek	A
»Kje imata pa uro? Naš Francelj je imel	zlato	uro na roki...No, kje jo imata?!«	A
tako vlekli besede na uho, kot bi bile čisto	zlato.	Če se je vmes oglasil kdo od otrok s svojim pogledom	A
sitnost, puščoba), zastajanje telesnih sokov,	zlato	žilo, zaprte vetrove in tisoč drugih bolezni	A
najbolj nenavadno zgodbo o Peričniku, podarim	zlato	uro...« sem povedal slovesno.Življenje se je tedaj	A
sem mu komajda sledil. In res sem imel v žepu	zlato	uro - za nekoga od nas. Začel je Fran	A
zaploskali, jaz pa sem slovesno izročil Požgancu	zlato	uro z verižico.Na njej je pisalo, da mu jo podarja	A
za vodovod. »Gospod Aljaž iščejo pod Cmirom	zlato!	« so se šalili planinci. »Ali pa nafto	A
Tako pač je! NOVI ZVONOVI ZA	ZLATO	MAŠO Pesem zvonov me je vedno spominjala	A
samo z enim zvonom, kaj šele, da bi praznovali	zlato	mašo. Odhitel sem na Jesenice, v tovarno	A
god svojega patrona sv. Jakoba praznoval svojo	zlato	mašo...« »To je že 25. julija!« se je	A
manjkalo, so primaknili drugi. Na večer pred	zlato	mašo mi je prišla cela jeseniška godba zaigrat	A
grba, enaka velblodovi. Pri vsakem koraku mu je	zlato	breme stisnilo to grbo, da se je telesce kar	A
Kakšen blesk, ko sem stopal po teh sobah!	Zlato	in srebro se je lesketalo s sten in se iskrilo	A
gibalo tudi vejevje in da je ž njega padalo	zlato	sadje v zeleno travo.Komu se je priklanjalo	A
sami na vijoličasti blazini čepi star mož, z	zlato	verižico ob rami.Izpod belih las mi gleda mrtvo	A
škofijske vrtove, kjer se je izlivalo sončnih žarkov	zlato	po cvetočih gredah in zelenih tratinah in kjer	A
trebuha, dokazuje, da je omenjeni izrek pristno	zlato,	ki bodi čislano tudi v sedanjih dobah.Prestopivši	A
nebeški svetlobi. Svetnik sam mu je pokazal	zlato	ploščo, kjer je bil doslovno zapisan dekret	A
se mu kar trese trebušček. »Poglejmo si to	zlato!	Odslej bodi Bogú na čast!«	A
čast!« Séde k mizi, da bi nanjo izsul zveneče	zlato.	Zdajci odpre pas in ga iztrese, toda namesto	A
ministri, različni poslanci tako rekoč iz škafa	zlato	usipali!Neki zanesljiv svedok iz tiste dobe	A
čez Ljubljansko polje vzlic temu, da je nosil	zlato	verižico čez prsi in violeten kolar pod vratom	A
v nekaki uradniški uniformi, na kateri se je	zlato	povsod in povsod lesketalo.Komično je bilo gledati	A
Voz je ječaje obstal. Prihitel je portir z	zlato,	debelo palico, z zlatim klobukom in zlato obšito	A
z zlato, debelo palico, z zlatim klobukom in	zlato	obšito obleko. Devotno je odprl vratca pri vozu	A
da se mu vse to sanja, a če je pogledal na	zlato	opravljenega cesarja, se mu je zazdelo, da je	A
»Samega in suhega zlata!« »In to	zlato	bo tvoje?« »Moje in tvoje.«	A
mošnjiček, ki je bil trdo natrpan s cekini.	Zlato	se je blesketalo in rožljalo je, ko je mečkal	A
trenutka. Zdelo se ji je, kakor bi bilo zasijalo	zlato	sonce v sobo in tudi v njeno srce, v katerem	A
morda še kaj drugega, da je mlada ženska pod	zlato	svojo avbo žarela kot velikonočni pirh! »Kdo	A
skuje pesem, ker prihajam iz ječe in uživam	zlato	svobodo!Pokliči ga!« je nadaljeval.	A
celo hišni duhovnik ni bil pozabljen, dobil je	zlato	tabatiero. Največjo pozornost so vzbujali darovi	A
nahajal škof Avguštin, prejel je naprsni križ z	zlato	verigo, kar je bilo po kronistovem mnenju vredno	A
cesarice zlat križec, njegov dvorni kaplan pa	zlato	tobačnico. Končno sta dobila nunska samostana	A
tinktura, ki izpreminja vsakovrstne kovine v čisto	zlato?	« »Nemogoče ni,« odgovori protonar doktor	A
ekstrakciji’, naj je po kaki drugi poti, čisto	zlato	in pa - kamen philosophorum!« »Bog nam	A
svoje premage. Tu je polje, kjer se koplje	zlato,	ne da bi potrebovali ‘chimiae’ in njenih skrivnosti	A
odložil čelado, usuli so se mu rumeni lasje kakor	zlato	po plečih.Ves čas je grizel ustne ter med zobmi	A
moji!« Premišljeval je nekaj ter si popravljal	zlato	verigo, ki mu je hotela na levi strani zlesti	A
ter hitel nasproti hrvaški vojski. V srebro in	zlato	so bili opravljeni konji ter ogrnjeni s pisanimi	A
voska ulitega svetnika, ki je oblečen v svilo in	zlato.	Nekaj dni poprej sem bil pri Plavčku ob mestnem	A
li to, kar se sveti in lesketa po svetniku,	zlato	ali drago kamenje.Radovednost me je mučila od	A
smejal bi se mu bil v lice, češ cesar nosi	zlato	obleko in spremlja ga cela armada, če se prikaže	A
tu na steni visi podobica v okviru, katerega	zlato	je že davno odpalo. Očisti jo od prahu in prikaže	A
odkrijejo se krasni rumeni lasje, ki se kakor	zlato	leskečejo v soncu. »Pustim ga tu, kjer sem ga	A
bilo takrat, ko se mi je v gimnaziji odprlo	zlato	polje domovinske ljubezni! Saj jih poznate,	A
tistih jamah ter hotel kopati rudo. A zakopal je	zlato	in pošteni, stari svoj denar, ki si ga je Vid	A
zgodovinskega spomina! V soncu se je žarilo	zlato	na njegovi obleki in obdajala ga je tolpa v	A
pogledom se razprostira rumeno obsejana ravnina:	zlato	klasje se zib lje v pišu, zeleni travniki se	A
vedno pri vhodu in v soncu se je spreminjalo	zlato	na obleki njegovi. Tedaj v tistem trenutku sem	A
si zavpil: ‚Glej, Lukež, kako veliko in težko	zlato	verigo ima okrog vrata!’No, pa mu je nekdo izmed	A
obesi na prvo mesto v hiši. Kakor Mojzesovo	zlato	tele je stalo to ime vsak hip pred mano in daritve	A
nisem vedel, da se je za tem smehom skrivalo	zlato	srce Janeza Frančiška in blagoslovljena dobrotljivost	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani