zlato (601-700)

vtopi v ljubezen do vrha glave: žveplo mu je	zlato,	steklena pena diamant in osat mu je ‚roža mogota	A
blago, ki je vedno na trgu; resnica pa redko	zlato.	Zatorej oprezno ravnaj z resnico in ne nosi je	A
bleščečega marmora, kamor sta vloženi slonova kost in	zlato.	Stene krijejo čudovite preproge in vse polno	A
odene Samorada s kraljevskim plaščem, poda mu	zlato	žezlo v desnico im mu dene na glavo težko kraljevsko	A
vsem stvarem, ki na zemlji rasto in umirajo.	Zlato,	železo, premog, žveplo, vse to prihaja izpod	A
in sta ostala srečna v svojem uboštvu. Ali	zlato	je bilo ukradeno.Moji duhovi so cekine tam ugrabili	A
Govori dalje!« »Vratarju Mišku sem podaril	zlato	uro.« »Moji duhovi so tudi pri tej priliki ravnali	A
imetka, brez dobrotnih ljudi?... Tisto kleto	zlato,	ki prihaja iz zemlje, trosil si torej vedno	A
modrijanski kamen, ki spremeni navadni prah v	zlato,	in kar je mnogo več vredno, človeško življenje	A
slovenskem jeziku iz 28. stoletja, ne poplača	zlato	vsega sveta.Toda glejte, kako so me napadali	A
vstane izpod posteljnega pokrova, paznik priklene	zlato	krinko, bo tisto uro vodja mnogim tvornicam	A
evropsko, in važne pravice imam, na primer: nositi	zlato	krinko z biseri, navadno pa biti brez krinke	A
bogastva, s prijatelji, katere ti pridobiva tvoje	zlato,	z laskavo priljudnostjo, ki stane samo prazne	A
resnici! Tako delujmo v duhu sedanje dobe za	zlato	praktično korist in ne za nedosežna načela;	A
izpraševanju častno darilo ter bila zapisana v	zlato	knjigo.Vso to vedo in čast sem ji baje samo	A
slovo. Iz nedeljske rutice odvije štiri knjige,	zlato	obrezane in po dve zvezane s svilenim trakom	A
spenjale naše nade in domišljave, kadar smo snovali	zlato	bodočnost sebi in narodu, in kako smo hkrati	A
njegovi oblasti! Preteklost s tisto neresnično	zlato	dobo nekdanjo nima zanj drugega nego očitanje	A
v kamenih skladih bohinjskih ne more tičati	zlato	in da ga tudi Benečani, ki slovijo v vaših pripovedkah	A
nezaupnico. Ko sem namreč dalje rekel, da dobi	zlato	rudo prav poceni doli v Ljubljani, ako si nabavi	A
94 . / vala bajtaricam in deklam židano ruto,	zlato	verižico in svetle prstane. »Vzamem ga!« je	A
Lovrač jo je peljal k zlatarju, ji kupil	zlato	verižico in zlat srček.Marijanica je oboje premetava	A
poginemo pod kruto pestjo krvoločnega Turka. In to	zlato	žitno polje!Glej, kako vzdiguje glavice!	A
Tresoglav,« si je mislil poveljnik. »To je	zlato	darilo za mojega gospodarja.Nisem še videl take	A
bistro oko, kakor ko za trenutje oblak zakrije	zlato	sonce na jasnem nebu.Čutila je, da se je ozrlo	A
ročice, ki gladi s čela gube, ki blaži, množi, v	zlato	spreminja, česar se dotakne; naročja, v katero	A
ni bilo čisto zastonj. Moje ime ni zapisano v	zlato	knjigo človeštva; svet me ne bode slavil, ne	A
gozda in noči. Tudi ni vedel, zakaj bi se bal;	zlato	in srebro in kar je sploh posvetnega blaga,	A
mislite, kaj kuha ta človek? Jaz pravim, da	zlato	ali pa kake strupove, kaj menite, Jelenko?«	A
kdo ve káko drago blago, vse zgolj bleščeče	zlato	in srebro, to so morali biti vendar bogati ljudje	A
Marko. O Rosana, kaj so beli gradovi, kaj je vse	zlato	in srebro proti zvesto ljubečemu srcu?Ali tega	A
gosposkim vozom, na katerem se jim zdi vse čisto	zlato,	ker se tako lepo rumeno leskeče. V konjskem	A
Zgodaj sem se učila spoznavati ljudi in da ni vse	zlato,	kar se sveti.V vsem tem blesku sem se čutila	A
do sneženih vrhov, kjer je ravnokar zamižalo	zlato	sonce, dneva oko ‒ dalje dalje do konca sveta	A
katerega ime je zapisalo z neizbrisnimi črkami v	zlato	knjigo hvaležno človeštvo, in med njim, katerega	A
rekla: »Prav rada bi te dobro obdarila, ali	zlato	in srebro, ki ga povsod vidiš, ni moje, sama	A
imenovali zato, ker je imela v desni peruti	zlato	pero.Čudna moč je bila v tem peresu.	A
so ga hodili povpraševat, kako bi se dobilo	zlato	pero.On se jim je smejal in rekel:	A
je počakala in si dala brez straha izpukati	zlato	pero. Mikec ves vesel in srečen vzame pero in	A
potrate se je Mikec ustrašil in je vzel v roko	zlato	pero in napisal do cesarja drugo prošnjo, naj	A
Mikca bolj nego vse drugo. Spet je vzel v roko	zlato	pero in napisal do cesarja svojo tretjo in poslednjo	A
med Bele Kranjce, ki ga niso dosti poznali.	Zlato	pero je nesel s sabo in ga na vso moč skrbno	A
odlične poštenosti in bistroumnosti. Čudodelno	zlato	pero se nahaja še zdaj shranjeno nekje na Belokranjskem	A
zato sem jo zabelil z najmastnejšimi ocvirki: z	zlato	svobodo, človekoljubjem, blagosrčnostjo, večno	A
so imeli glavo na pravem koncu in plemenito,	zlato	srce, da bi jih človek kar objel in poljubil	A
vozniki, gostilničarji in drugi obrtniki so imeli	zlato	žetev tisto leto.To se ve, da so potrebovali	A
najčistejših biserov. Na prsi si je pripela veliko	zlato	žabico z almazom, svileno krilo pa si prepasala	A
mislil odstaviti. Hotel ga je potem zapreti v	zlato	kletko in voziti po svetu, da bi ga kazal ljudem	A
ovinkov in jo navdušujem za ljudsko pravico in	zlato	svobodo in vnemam v nji sveto jezo zoper brezbožne	A
ljuba. Hrvatje pravijo: Nije blago, što je	zlato,	to je blago, što je srcu drago.To, vidite, je	A
se je smejal stric: »Ujeli bomo, če bog da,	zlato	ribico.Ali drž′mo se, ne kaž′mo se berače!	A
torej kmalu končalo moje dotedanje brezbrižno,	zlato	življenje fantovsko; okoli in okoli mene so	A
dveh ali treh letih in da zasije potem zopet	zlato	sonce svobode in narodne samouprave. Lahko bi	A
kmalu odleže. Ta kamen je vreden več ko vse	zlato	in srebro.Človek, ki bi se ga polastil, bi bil	A
prstan in za novo leto mu je kupila v mestu	zlato	uro. Prišel je predpust, hrupni čas ženitev	A
delamo iz lesa cuker, iz cukra blato, iz blata	zlato,	v zlatu pa se hudiček zaredi, ki se rad v glavo	A
Tinka. »A vila mora biti krasna in oblečena v	zlato	obleko.Kaj, Kekec?	A
znaš ‒ pridi, pridi ‒ pelji nas daleč, daleč v	zlato	vas ... « Kekec je odpel in pozorno prisluhnil	A
niti zaspala ne bom. Dobra ženska je in ima	zlato	srce ...«	A
prepričana, da je vse tisto, kar vidi po omarah, samo	zlato.	Pa je sklenila v svojem začudenju roke in je	A
Juho je vlila v bel krožnik in z mize je vzela	zlato	žlico.Pa je še enkrat postala in se je še enkrat	A
lice in gladila jo je po razmršenih laseh. ‒ »	Zlato	dete si ti, Jerica!« je govorila vila.»O, kako	A
« »Saj to ni	zlato!	« je odgovoril Prisanek.A vendar je iztrgal iz	A
tisti lepi kamenček in ga dal Kekcu. »To ni	zlato,	to je navaden kamen, ki se sveti samo od zunaj	A
pobožala po laseh. »Pridna deklica si, Jerica, in	zlato	srce imaš!« je odgovorila.»O, rada, prav rada	A
Tinke se je poslovila in tudi nji je podarila	zlato	verižico, svetlo kot sonce. Pobožala jo je	A
ne poznala več. Gledala je Jeričino obleko in	zlato	verižico, ki se ji je svetila okrog vratu.‒	A
pogumen kot nihče. Pa srce ima dobro, resnično ‒	zlato	srce ... Glej, Rožle je že kar zaverovan v njega	A
goro vodi nas v kočo svojo k ptičku v vas, v	zlato	kočo pod goró, ptiček zlat tam spi lepó ... Teta	A
O, lepe ptice! Srebrno in	zlato	perje imajo.Na zelenih vejicah sede pa pojejo	A
je videla in širno polje. Nebo je videla in	zlato	sonce, ki se je lesketalo sredi neba.In ptice	A
rože so se smehljale, smehljalo se je nebo in	zlato	sonce, kakor se je smehljala slepa Mojca, ki	A
če se mladenki še svetijo lasje kakor sončno	zlato.	« Tu gori na višini je prenehala izvožena pot	A
če bi smel zdajle v ono domovanje in bi videl	zlato	krog mladenkine glave?« si je rekel.»Samo za	A
in ga je zalivalo z rumenim svitom. ‒ »Glej,	zlato	se razliva na vse domovanje,« si je dejal Danijel	A
In ni čudno tedaj, da se tudi mladenki vsipa	zlato	okrog glave.Še celo staremu Košutniku bi se	A
obliva sonce in trosi na vsako stvarco suho	zlato,	živo zlato, da je človeku mehko pri srcu in	A
sonce in trosi na vsako stvarco suho zlato, živo	zlato,	da je človeku mehko pri srcu in sam ne ve, kam	A
spoznal je Košutnika samega in Nano in je videl	zlato,	ki se usiplje okrog mladenkine glave ‒ in je	A
daleč dol v Martuljek. Glej, zdajle izide sonce,	zlato	se razgrne nad samotnim domovanjem, mladenka	A
mladenko, ki je stala ob vratih in se ji je čisto	zlato	vsipalo okrog smejočega se lica. »Nana,« je	A
bližali črni oblaki, katerih obronki so bili	zlato	obrobljeni.Groza je legla nad vso dolino in	A
lase, da so zažareli kakor bi se razlivalo živo	zlato	okrog njene glave.Danijel je strmel, mehko mu	A
kraj gozdov se je svetlikalo zdaj srebrno, zdaj	zlato,	kot bi se tam poigravale s sončnimi žarki same	A
je srepo pogledal. Nato je izvlekel iz žepa	zlato	žepno uro in rekel: »Na, še uro ti dam zlata	A
Vem, da si želite čimprej v vaše kraje, v vašo	zlato	Bosno, kjer so čudoviti kraji, kakor pravi gospod	A
Zaslužili bi in kmalu bi se z denarjem vrnili v	zlato	Bos no.’Ko bi videli, kako me je pogledal!	A
Ugovarjal sem mu, češ da tudi v Ameriki ni vse	zlato,	kar se sveti. Takemu je treba povedati, da v	A
zeleno; tu usiha cvetje, komaj porojeno. Sonce	zlato	tam obsije vse livade; sem pa komaj droben žarek	A
Bodalo, ki je tičalo za vrvjo in bilo privezano z	zlato	verižico, je kazalo, da Rajmondo ni duhovskega	A
lasje dotikali njegovega čela in igraje se z	zlato	verižico, ki jo je imel Majnhard ob pasu, je	A
nesreča neizogibna.« »To je v božjih rokah; svoje	zlato	sem razdal in porabil, zdaj, če ne bo dobiti	A
prebodli vrat, je imel pri sebi dva cekina in	zlato	svetinjico okrog vratu.« »Vsaj svetinjico	A
ecclesia Virtus asinaria. (	Zlato	iz Arabije, kadilo in miro iz Sabe tlačijo v	A
»Kaj se je posvetilo? Ali ni to	zlato,	ki je našito po njegovi obleki?In ta ropot,	A
prodaja drago kakor . / . / stran 260 . / suho	zlato.	Ljudje so čemerni, zaprti vase, redkobesedni	A
miglja pred očmi kakor za meglami neko daljno	zlato	in srebro.Tisto so nebesa, a kako je v njih	A
pozlačen gumb, v sredini ospredja od vsake strani	zlato	kolesce z zlato perutnico.Gledal je, tako dolgo	A
sredini ospredja od vsake strani zlato kolesce z	zlato	perutnico.Gledal je, tako dolgo gledal, da so	A
imaš tudi sabljo, in sicer zgoraj in spodaj	zlato.	Na naši železniški postaji sem že ogledala vse	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani