zlato (201-300)

Strmel je Lenart, ko mu je nasproti zableščalo	zlato	in srebro, kelihi, čaše, svečniki in vsakovrstne	A
»Oh,« je vzkliknil mož. »Sonce rumeno,	zlato.	« »In ko je vzhajalo sonce, je bila vsa masa	A
vzhajalo sonce, je bila vsa masa spremenjena v	zlato.	Za poskušnjo vam pošilja vaš hvaležni prijatelj	A
treba obrezovati.« Žid pa je izjavil, da je	zlato	čistejše, kakor v katerem si bodi drugem denarju	A
kakor v katerem si bodi drugem denarju. »	Zlato,	katero naredi magnum magisterium, mora tudi	A
že posrečilo zbuditi rdečega leva in dobiti	zlato	tinkturo?« Astrolog je peljal cesarja po stopnicah	A
ali jemlje, spreminjati v žlahtne, srebro in	zlato.	Najlaže se spremeni srebro v zlato, kateremu	A
srebro in zlato. Najlaže se spremeni srebro v	zlato,	kateremu je najbližje.Toda vse to je mogoče	A
vladar,« je dejal mož, »srebro spremeniti v	zlato,	to je lahka reč. Treba je samo navadno žveplo	A
in Albertus Magnus, ki spreminja vse kovine v	zlato	in ozdravlja vse bolezni; toda pomanjkanje zlata	A
samostan, kjer bo živela varno. Te bisere in rdeče	zlato	ji izroči, spomin na njeno mater, na njen rod	A
Klarino vlado in Cahejevim vodstvom krčma svojo	zlato	dobo. Véliki grof Urh se je bil sicer spet vrnil	A
šolskih src to posebno čast. Avguštin je imel	zlato	vodilo, katerega se je vedno držal, namreč:	A
nego drugi in mati županja je zapazila, da ima	zlato	uro.Tudi Matizelj, ki se je dva dni pozneje	A
Fran Erjavec: Ni vse	zlato,	kar se sveti Virtualna slovenska knjigarna	A
14 . / pogledu na te kocke. Moj Bog, to je	zlato,	čisto, pravo zlato.Kako bi se drugače tako svetilo	A
te kocke. Moj Bog, to je zlato, čisto, pravo	zlato.	Kako bi se drugače tako svetilo in rumeno je	A
in da ga Lahi odnašajo na tovore. In če ima	zlato	Bogatin, zakaj ga ne bi imel tudi Kolk, ki je	A
razprostre svojo ruto po tleh, nanjo usuje	zlato,	zvije jo in zveže ter shrani v duplo. Pri večerji	A
Starski in videmski zlatarji najbolje poznajo	zlato,	zlasti pa tisto, katero se dobiva po teh gorah	A
po teh gorah. Kaj niso nekdaj hodili Lahi po	zlato	v naše kraje?In kdo ve, ali ne hodijo še zdaj	A
na Volčanskem polju. Tu je pretresel svoje	zlato	v mošnjo, dobro jo zadrgnil in zavezal ter zavil	A
ogledoval v oknu nastavljene uhane, prstane in drugo	zlato	lepočo. V žepu je imel pet zrn svojega zlata	A
vsi ene misli in enega govorjenja, da to ni	zlato,	temveč ničvredna železna ruda.Čerinu je upadlo	A
verjeti. Četudi morebiti ni prav samo čisto	zlato,	nekaj ga je vendar.Kako bi mi drugače ponujal	A
pozna take reči in mu zanesljivo pove, ali je to	zlato	ali ne.Z nobeno stvarjo bi ne bil mogel Čerinu	A
Čerin prebledi. »Torej ni pravo	zlato?	« »Nikakršno zlato.	A
»Torej ni pravo zlato?« »Nikakršno	zlato.	To je železni kršec, železo in žveplo.	A
je lepo rumeno in tudi sveti se kakor pravo	zlato.	« »Resnica!	A
tudi zadnji ne boš. Zapomni si dobro: Ni vse	zlato,	kar se sveti.« Zdaj vzame gospod iz miznice	A
Tako trda je.	Zlato	lahko režeš z nožem, poskusi pa rezati svoje	A
lahko režeš z nožem, poskusi pa rezati svoje	zlato,	škripalo ti bo, kakor bi hotel kremen rezati	A
leta svojim vnukom rad pravil, kako je našel	zlato	rudo v ogradi in kako jo je prodajal po svetu	A
kako jo je prodajal po svetu. Vendar ni bilo	zlato,	temveč neki ničvredni smrad, a vendar je po	A
po njem nekaj našel, kar je več vredno, nego	zlato	in srebro, namreč dobrega prijatelja.Rad bi	A
svet, naj se ne da preslepiti, kajti ni vse	zlato,	kar se sveti.	A
čeljusti vse škrbine in votline, zdajle imate	zlato	priliko, da znabiti ne bo kmalu take! Kot bi	A
trudna družina gre k pokoju. Noč je minila,	zlato	sonce je že izšlo.Tudi v mravljišču se je jelo	A
gledati. Tu sem videl velikega kleščmana rogača,	zlato	minico, malo pikasto polonico, zeleno kobilico	A
pravijo, da učakajo do šestnajst let. Žabje oči so	zlato	obrobljene, imajo trepalnici in pod njima še	A
Ciganom zahvalil za pomoč in jim pustil vse	zlato,	ki ga je pridelal s svojimi rokami.Stari Cigan	A
kjer mu pomerjajo obleko.« Povedli so ga v	zlato	sobano, kjer je na zlatem prestolu sedel ženin	A
ki mu je krojač ravno prišival zlate gumbe na	zlato	poročno obleko.A to še zdaleč ni bilo vse: kraljevič	A
zlate. »Zlat sem in tudi moje srce je torej	zlato,	« se mu je zviška nasmehnil in pokazal svoje	A
kjer so iz železove rude pridobivali čisto	zlato.	Pojasnil mu je, da se je dal kraljevič v resnici	A
je na vozu in z zlatniki že navsezgodaj kupil	zlato	ogrlico s smaragdom. Ko je prišla Angelika spet	A
stran 42 . / V njej je bilo le nekaj kapljic	zlato	rumene tekočine, ki je dišala po orehovi lupini	A
v naročje in ji nataknila okoli vratu svojo	zlato	verižico, je trdosrčni grof velel grajskim deklam	A
izvil vzdih, saj je na njenem vratu prepoznala	zlato	verižico, ki jo je ob rojstvu pripela okoli	A
ugotovil, da so njegova jedrca zlata. Čisto	zlato	pa je potem našel tudi v vseh drugih orehih	A
zaradi tega le ne hodijo naokoli, kot bi imeli	zlato	pero v riti. 4.	A
izvirov Skamandra, je Zevs iztegnil roko, vzel	zlato	tehtnico, spustil nanjo dva žreba, napovedujoča	A
kaj vredno. Dobro oni že vejo, komu lahko za	zlato	prodajo pokvarjeno robo. A ne bo je potem,	A
široko zebrasto kravato in je vanjo zataknil	zlato	srebrno iglo, ki jo je sicer hranil v kovinski	A
potem mislimo, da imajo vse tiste tam najmanj	zlato	pero v riti. Človek je vendar človek, pa naj	A
zložila čipkasti robček in mu v kravato zapičila	zlato	gvantno iglo.Batistuta in Mlačiči, ki že lep	A
smrtni spanec. Kmalu je spoznal pasji les, šinje,	zlato	rozgo, hudoletnico, spoznal strupenine črne	A
razhudnik v vlažnem grmovju in v fratah, a	zlato	rozgo na jasah in čistinah, v zračnih gozdnih	A
vrstico od nove gorice. Brez pesmi uživajo	zlato	kapljico možje in mladeniči, še žené so ž njimi	A
vejevje, tvoreč na deblih in na vejah nekako	zlato	mrežo, ki je plesala, kakor je veter gibal vrhove	A
ker veliš, povedal bom resnico čisto kakor	zlato	solnce.Naša plača je velika, hvala ti, dobri	A
je izboljšal, prepovedal je sirovo ravnanje.	Zlato	roko ima tisti človek.Boga mi, rad bi ga poznal	A
so se svetila v solnčnih žarkih liki kovano	zlato.	Stala je nekoliko v strani sama zase; ni bila	A
je oglasilo iz druge tolpe: ‚Obleci prašiča v	zlato,	a on pojde zopet v blato.’ In tretji je rekel	A
smatraj vsake ljube, prilizljive besede za pristno	zlato!	Ne imej za zalog svoje sreče tega, kar stori	A
kraj poti in dal. Ona je zdrava in lepa kakor	zlato	jabolko.Naj smatra moj dar za poklonstvo.«	A
tvoja zvezda danica! Bel kruh na belem prtu,	zlato	jabolko na zlatem pladnju.Da bi oba dolgo poživela	A
bilo tele deklice, tako poštene kakor čisto	zlato	- Gregorka je s prstom pokazala na ‘jagnjiče	A
njega brž tudi drugi. Da je imel bratranec	zlato	dušo, to sem vedel, ker je sedela ta zlata duša	A
nad dirjajočim polkom in pod oblakom se liki	zlato	svetlikajo čelade, kakor srebro se iskré sablje	A
poldrugi dan bi bil zamudil pri delu. Čas je poleti	zlato	‒ za kmeta.V drugih stanovih pa ni treba hiteti	A
pregrešil zoper postave, če se mu besede denejo na	zlato	tehtnico naših paragrafov. Sosed, star lisjak	A
pristni način, in če bi se dali ti razlogi na	zlato	tehtnico, bi se bilo našlo v njih devet razžaljenj	A
mož v mašnem plašču, z dolgo belo brado in z	zlato	palico in se je obnesel in ni bil čisto nič	A
reče se ji laso, in lovil divje konje, kopal	zlato	in imel bom puško, vsako ptico bom zadel, pa	A
deželo, ki ji pravijo Kalifornija. Tam bi kopal	zlato;	če najdeš kepo zlata, ga imaš dovolj za vse	A
V Kalifornijo.	Zlato	kopat.« »Koliko stotakov pa imaš s seboj, prismoda	A
O ti buča otročja, kaj se ti sanja o svetu?	Zlato	boš šel kopat, ti vrabček ti goli?Prav nate	A
dnino, če bi res čakalo na nas onkraj morja	zlato	in nas vabilo?O ti tepček mokronosi, ki misliš	A
obleki, ki je stal v vratih deželnega dvorca z	zlato	palico v rokah in je sodila, da je sam gospod	A
rekel Kačar. »Ne pogledam ga več, pa če bi	zlato	uro nosil za mano.« »Bravo, Nanča,« jo je pohvalil	A
rekla Nanča in je bila prepričana, da je vse	zlato,	kar govori prijazni gospod nadstražnik. Le-ta	A
makaronov!« Fantiček pa je bil pošten kakor	zlato	in je dejal: »Kako se bom jokal, ko sem sit	A
ali na volišče ali v boj za krst in svobodo	zlato	ali na zakuske ali na davkarijo ali na komisijo	A
mož in žurno izvolim izpod postelje; čas da je	zlato	in se mu mudi še v Kravjo dolino k teletu z	A
da v drugem dejanju Mogočnega prstana dežuje	zlato.	In je rekel, da bo zatisnil eno oko, ako bi gospod	A
dal boter, ki je hkratu stric, po birmi veliko	zlato	uro. Mislil si je:	A
poljubila na čelo in mu rekla: »Le tiho bodi,	zlato	moje jabolko!Ta grdi svet, kaj ne!	A
Saj ni mogel verjeti, da se mu odpira pot v	zlato	prostost.Tudi sonce ga je silno slepilo, zakaj	A
da ta zvestoba nič več ni naprodaj, za nobeno	zlato	ne.Tudi moja družina, ki ga je bila s svojim	A
posadili za svatovsko mizo. Kralj mu je napil z	zlato	kupo. Petrus je vstal in se zahvalil.	A
grajskega dvorišča postavi visok drog. Nanj obesim	zlato	jabolko.Potem povabi viteze, da bodo zbijali	A
jabolko. Potem povabi viteze, da bodo zbijali moje	zlato	jabolko s sabljami.Trikrat zapored.	A
Trikrat zapored. Tistega, ki bo največkrat zbil	zlato	jabolko, si izberem za moža.« Rečeno, storjeno	A
napravi za viteza. Zajahaj brzega konja in zbij	zlato	jabolko!« Vid se je preoblekel, si opasal sabljo	A
zaprhal krog droga. Vid je pomeril, vrgel sabljo,	zlato	jabolko je odletelo in se zatočilo po tleh.	A
reče očetu: »Še dvakrat bodo vitezi zbijali	zlato	jabolko. Takole sem si izmislila: Tistega, ki	A
skrit pod naličjem. Vitezi so po vrsti zbijali	zlato	jabolko.Nobeden ga ni zbil, le sablje so spet	A
»Nič ne de. Jutri moraš iti zbijat	zlato	jabolko še tretjič.« Ko je gnal ovce s paše	A
Od daleč sem prijahal.« Vitezi so zbijali	zlato	jabolko, zbil ga ni nobeden. Zadnji je zajezdil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani