nova beseda iz Slovenije

zlato (201-300)


Strmel je Lenart, ko mu je nasproti zableščalo      zlato      in srebro, kelihi, čaše, svečniki in vsakovrstne  A
»Oh,« je vzkliknil mož. »Sonce rumeno,      zlato.     « »In ko je vzhajalo sonce, je bila vsa masa  A
vzhajalo sonce, je bila vsa masa spremenjena v      zlato.     Za poskušnjo vam pošilja vaš hvaležni prijatelj  A
treba obrezovati.« Žid pa je izjavil, da je      zlato      čistejše, kakor v katerem si bodi drugem denarju  A
kakor v katerem si bodi drugem denarju. »     Zlato,      katero naredi magnum magisterium, mora tudi  A
že posrečilo zbuditi rdečega leva in dobiti      zlato      tinkturo?« Astrolog je peljal cesarja po stopnicah  A
ali jemlje, spreminjati v žlahtne, srebro in      zlato.     Najlaže se spremeni srebro v zlato, kateremu  A
srebro in zlato. Najlaže se spremeni srebro v      zlato,      kateremu je najbližje.Toda vse to je mogoče  A
vladar,« je dejal mož, »srebro spremeniti v      zlato,      to je lahka reč. Treba je samo navadno žveplo  A
in Albertus Magnus, ki spreminja vse kovine v      zlato      in ozdravlja vse bolezni; toda pomanjkanje zlata  A
samostan, kjer bo živela varno. Te bisere in rdeče      zlato      ji izroči, spomin na njeno mater, na njen rod  A
Klarino vlado in Cahejevim vodstvom krčma svojo      zlato      dobo. Véliki grof Urh se je bil sicer spet vrnil  A
šolskih src to posebno čast. Avguštin je imel      zlato      vodilo, katerega se je vedno držal, namreč:  A
nego drugi in mati županja je zapazila, da ima      zlato      uro.Tudi Matizelj, ki se je dva dni pozneje  A
Fran Erjavec: Ni vse      zlato,      kar se sveti Virtualna slovenska knjigarna  A
14 . / pogledu na te kocke. Moj Bog, to je      zlato,      čisto, pravo zlato.Kako bi se drugače tako svetilo  A
te kocke. Moj Bog, to je zlato, čisto, pravo      zlato.     Kako bi se drugače tako svetilo in rumeno je  A
in da ga Lahi odnašajo na tovore. In če ima      zlato      Bogatin, zakaj ga ne bi imel tudi Kolk, ki je  A
razprostre svojo ruto po tleh, nanjo usuje      zlato,      zvije jo in zveže ter shrani v duplo. Pri večerji  A
Starski in videmski zlatarji najbolje poznajo      zlato,      zlasti pa tisto, katero se dobiva po teh gorah  A
po teh gorah. Kaj niso nekdaj hodili Lahi po      zlato      v naše kraje?In kdo ve, ali ne hodijo še zdaj  A
na Volčanskem polju. Tu je pretresel svoje      zlato      v mošnjo, dobro jo zadrgnil in zavezal ter zavil  A
ogledoval v oknu nastavljene uhane, prstane in drugo      zlato      lepočo. V žepu je imel pet zrn svojega zlata  A
vsi ene misli in enega govorjenja, da to ni      zlato,      temveč ničvredna železna ruda.Čerinu je upadlo  A
verjeti. Četudi morebiti ni prav samo čisto      zlato,      nekaj ga je vendar.Kako bi mi drugače ponujal  A
pozna take reči in mu zanesljivo pove, ali je to      zlato      ali ne.Z nobeno stvarjo bi ne bil mogel Čerinu  A
Čerin prebledi. »Torej ni pravo      zlato?     « »Nikakršno zlato.  A
»Torej ni pravo zlato?« »Nikakršno      zlato.     To je železni kršec, železo in žveplo.   A
je lepo rumeno in tudi sveti se kakor pravo      zlato.     « »Resnica!  A
tudi zadnji ne boš. Zapomni si dobro: Ni vse      zlato,      kar se sveti.« Zdaj vzame gospod iz miznice  A
Tako trda je.      Zlato      lahko režeš z nožem, poskusi pa rezati svoje  A
lahko režeš z nožem, poskusi pa rezati svoje      zlato,      škripalo ti bo, kakor bi hotel kremen rezati  A
leta svojim vnukom rad pravil, kako je našel      zlato      rudo v ogradi in kako jo je prodajal po svetu  A
kako jo je prodajal po svetu. Vendar ni bilo      zlato,      temveč neki ničvredni smrad, a vendar je po  A
po njem nekaj našel, kar je več vredno, nego      zlato      in srebro, namreč dobrega prijatelja.Rad bi  A
svet, naj se ne da preslepiti, kajti ni vse      zlato,      kar se sveti.   A
čeljusti vse škrbine in votline, zdajle imate      zlato      priliko, da znabiti ne bo kmalu take! Kot bi  A
trudna družina gre k pokoju. Noč je minila,      zlato      sonce je že izšlo.Tudi v mravljišču se je jelo  A
gledati. Tu sem videl velikega kleščmana rogača,      zlato      minico, malo pikasto polonico, zeleno kobilico  A
pravijo, da učakajo do šestnajst let. Žabje oči so      zlato      obrobljene, imajo trepalnici in pod njima še  A
Ciganom zahvalil za pomoč in jim pustil vse      zlato,      ki ga je pridelal s svojimi rokami.Stari Cigan  A
kjer mu pomerjajo obleko.« Povedli so ga v      zlato      sobano, kjer je na zlatem prestolu sedel ženin  A
ki mu je krojač ravno prišival zlate gumbe na      zlato      poročno obleko.A to še zdaleč ni bilo vse: kraljevič  A
zlate. »Zlat sem in tudi moje srce je torej      zlato,     « se mu je zviška nasmehnil in pokazal svoje  A
kjer so iz železove rude pridobivali čisto      zlato.     Pojasnil mu je, da se je dal kraljevič v resnici  A
je na vozu in z zlatniki že navsezgodaj kupil      zlato      ogrlico s smaragdom. Ko je prišla Angelika spet  A
stran 42 . / V njej je bilo le nekaj kapljic      zlato      rumene tekočine, ki je dišala po orehovi lupini  A
v naročje in ji nataknila okoli vratu svojo      zlato      verižico, je trdosrčni grof velel grajskim deklam  A
izvil vzdih, saj je na njenem vratu prepoznala      zlato      verižico, ki jo je ob rojstvu pripela okoli  A
ugotovil, da so njegova jedrca zlata. Čisto      zlato      pa je potem našel tudi v vseh drugih orehih  A
zaradi tega le ne hodijo naokoli, kot bi imeli      zlato      pero v riti. 4.   A
izvirov Skamandra, je Zevs iztegnil roko, vzel      zlato      tehtnico, spustil nanjo dva žreba, napovedujoča  A
kaj vredno. Dobro oni že vejo, komu lahko za      zlato      prodajo pokvarjeno robo. A ne bo je potem,  A
široko zebrasto kravato in je vanjo zataknil      zlato      srebrno iglo, ki jo je sicer hranil v kovinski  A
potem mislimo, da imajo vse tiste tam najmanj      zlato      pero v riti. Človek je vendar človek, pa naj  A
zložila čipkasti robček in mu v kravato zapičila      zlato      gvantno iglo.Batistuta in Mlačiči, ki že lep  A
smrtni spanec. Kmalu je spoznal pasji les, šinje,      zlato      rozgo, hudoletnico, spoznal strupenine črne  A
razhudnik v vlažnem grmovju in v fratah, a      zlato      rozgo na jasah in čistinah, v zračnih gozdnih  A
vrstico od nove gorice. Brez pesmi uživajo      zlato      kapljico možje in mladeniči, še žené so ž njimi  A
vejevje, tvoreč na deblih in na vejah nekako      zlato      mrežo, ki je plesala, kakor je veter gibal vrhove  A
ker veliš, povedal bom resnico čisto kakor      zlato      solnce.Naša plača je velika, hvala ti, dobri  A
je izboljšal, prepovedal je sirovo ravnanje.      Zlato      roko ima tisti človek.Boga mi, rad bi ga poznal  A
so se svetila v solnčnih žarkih liki kovano      zlato.      Stala je nekoliko v strani sama zase; ni bila  A
je oglasilo iz druge tolpe: ‚Obleci prašiča v      zlato,      a on pojde zopet v blato.’ In tretji je rekel  A
smatraj vsake ljube, prilizljive besede za pristno      zlato!     Ne imej za zalog svoje sreče tega, kar stori  A
kraj poti in dal. Ona je zdrava in lepa kakor      zlato      jabolko.Naj smatra moj dar za poklonstvo.«   A
tvoja zvezda danica! Bel kruh na belem prtu,      zlato      jabolko na zlatem pladnju.Da bi oba dolgo poživela  A
bilo tele deklice, tako poštene kakor čisto      zlato      - Gregorka je s prstom pokazala na ‘jagnjiče  A
njega brž tudi drugi. Da je imel bratranec      zlato      dušo, to sem vedel, ker je sedela ta zlata duša  A
nad dirjajočim polkom in pod oblakom se liki      zlato      svetlikajo čelade, kakor srebro se iskré sablje  A
poldrugi dan bi bil zamudil pri delu. Čas je poleti      zlato      ‒ za kmeta.V drugih stanovih pa ni treba hiteti  A
pregrešil zoper postave, če se mu besede denejo na      zlato      tehtnico naših paragrafov. Sosed, star lisjak  A
pristni način, in če bi se dali ti razlogi na      zlato      tehtnico, bi se bilo našlo v njih devet razžaljenj  A
mož v mašnem plašču, z dolgo belo brado in z      zlato      palico in se je obnesel in ni bil čisto nič  A
reče se ji laso, in lovil divje konje, kopal      zlato      in imel bom puško, vsako ptico bom zadel, pa  A
deželo, ki ji pravijo Kalifornija. Tam bi kopal      zlato;      če najdeš kepo zlata, ga imaš dovolj za vse  A
V Kalifornijo.      Zlato      kopat.« »Koliko stotakov pa imaš s seboj, prismoda  A
O ti buča otročja, kaj se ti sanja o svetu?      Zlato      boš šel kopat, ti vrabček ti goli?Prav nate  A
dnino, če bi res čakalo na nas onkraj morja      zlato      in nas vabilo?O ti tepček mokronosi, ki misliš  A
obleki, ki je stal v vratih deželnega dvorca z      zlato      palico v rokah in je sodila, da je sam gospod  A
rekel Kačar. »Ne pogledam ga več, pa če bi      zlato      uro nosil za mano.« »Bravo, Nanča,« jo je pohvalil  A
rekla Nanča in je bila prepričana, da je vse      zlato,      kar govori prijazni gospod nadstražnik. Le-ta  A
makaronov!« Fantiček pa je bil pošten kakor      zlato      in je dejal: »Kako se bom jokal, ko sem sit  A
ali na volišče ali v boj za krst in svobodo      zlato      ali na zakuske ali na davkarijo ali na komisijo  A
mož in žurno izvolim izpod postelje; čas da je      zlato      in se mu mudi še v Kravjo dolino k teletu z  A
da v drugem dejanju Mogočnega prstana dežuje      zlato.     In je rekel, da bo zatisnil eno oko, ako bi gospod  A
dal boter, ki je hkratu stric, po birmi veliko      zlato      uro. Mislil si je:   A
poljubila na čelo in mu rekla: »Le tiho bodi,      zlato      moje jabolko!Ta grdi svet, kaj ne!   A
Saj ni mogel verjeti, da se mu odpira pot v      zlato      prostost.Tudi sonce ga je silno slepilo, zakaj  A
da ta zvestoba nič več ni naprodaj, za nobeno      zlato      ne.Tudi moja družina, ki ga je bila s svojim  A
posadili za svatovsko mizo. Kralj mu je napil z      zlato      kupo. Petrus je vstal in se zahvalil.   A
grajskega dvorišča postavi visok drog. Nanj obesim      zlato      jabolko.Potem povabi viteze, da bodo zbijali  A
jabolko. Potem povabi viteze, da bodo zbijali moje      zlato      jabolko s sabljami.Trikrat zapored.   A
Trikrat zapored. Tistega, ki bo največkrat zbil      zlato      jabolko, si izberem za moža.« Rečeno, storjeno  A
napravi za viteza. Zajahaj brzega konja in zbij      zlato      jabolko!« Vid se je preoblekel, si opasal sabljo  A
zaprhal krog droga. Vid je pomeril, vrgel sabljo,      zlato      jabolko je odletelo in se zatočilo po tleh.  A
reče očetu: »Še dvakrat bodo vitezi zbijali      zlato      jabolko. Takole sem si izmislila: Tistega, ki  A
skrit pod naličjem. Vitezi so po vrsti zbijali      zlato      jabolko.Nobeden ga ni zbil, le sablje so spet  A
»Nič ne de. Jutri moraš iti zbijat      zlato      jabolko še tretjič.« Ko je gnal ovce s paše  A
Od daleč sem prijahal.« Vitezi so zbijali      zlato      jabolko, zbil ga ni nobeden. Zadnji je zajezdil  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA