nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
Čutil sem, kako resnično je bilo, kar je bil povedal o ”spodobnosti“. V tistem trenotku, ko sem se napotil k njemu, me je obšel čuden sram; zdelo se mi je, da gledajo ljudje name z nezaupljivimi očmi, da se celo ozirajo za mano; šel sem urno, upognjen, pogled v tla uprt -- kakor da bi imel baš na hrbtu suknjo zakrpano z zelo kričečo, pisano krpo. Tako sem hodil časih v sanjah, ko sem zašel bos na glavni trg -- in baš nedelja je bila in sonce je sijalo; vsi so me poznali in so me pozdravljali, jaz pa sem bil bos ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani