zdaj (1.401-1.500)

človéška spremenljíva srcé se prazno mi do	zdaj	ni vdálo, a kákor v noči bi se mi sanjálo	A
hlad vedrí mi duh nemíra, vrstíca slednja	zdaj	mi vže preséda, ko duh na délo svoje s tógo	A
ljubezni sladke glásih, je angelj sreče -- ki se	zdaj	poslávlja. Glej!	A
XI v veselem upanji sladko živela, --	zdaj,	hvala! čuti mladi so odgnani. Kot ptičev	A
se duh je zíbal v vesélju sladkem --	zdaj	jedva se obupu smrtnem brani. Srcé se	A
Neprijetno je še mi zvenelo v ušesih ko šla sta,	zdaj	pa vznemírja me strah, da me obíščeta spet.	A
drug je mojo snubil sem romal po vaséh.	Zdaj	zora vsak dan zaráno mi dá poljubek vroč	A
postal: vseh dníj mi je žal. Prijatelj!	zdaj	vídim, zdaj čutim še jàz svoj bledi obràz	A
vseh dníj mi je žal. Prijatelj! zdaj vídim,	zdaj	čutim še jàz svoj bledi obràz. Rad sedel	A
mílo; poglédi njé tak' čárobno goríjo:	zdaj	hitri jih oblaki zatemníjo, zdaj zemlji kažejo	A
goríjo: zdaj hitri jih oblaki zatemníjo,	zdaj	zemlji kažejo ledeno sílo. Goré visoke	A
In nobéden se pohújšal ní. Ali	zdaj	pomóči si ne znám; vsak prijatelj z máne	A
zalíjte! Gorko ljubim dèkle kràsno, glejte,	zdaj	jo zapustím. Oh, in težka mi je gláva	A
5	Zdaj	se, brátje veselímo, tožbe naše pozabímo	A
hrábro jo zalíjmo. Ljubica v domači vási,	zdaj	so túkaj drúgi čási, ljub'ca, bog te žívi	A
vsáki je rotíl, vesélo z njími vince pil. In	zdaj	hití v domačo vás, iz prsij vrè mu tóžen	A
Sovrágu dal si nas v rokó, plačílo prejmi	zdaj	zató.“ V zdivjánem kríku tem na màh	A
Ali tiho! ... Čuj, glasnejša	zdaj	se pesem oglasi, večna pesem najkrasnejša	A
Črnih gostov pesem čudnodivja in groh�t še	zdaj	mi v úho bíje ... Ali vendar sem še krasna	A
predragi, oj moder, prekrasen razglàs:	Zdaj	krádimo, žgímo, morímo, ko prišel nebeški	A
takó žalostno stoče. . / . / stran 177 . /	Zdaj	oglasíjo se otožno, skríto, zdaj kot vihár	A
177 . / Zdaj oglasíjo se otožno, skríto,	zdaj	kot vihár zabučíjo; a čujte, čujte jeko čudovito	A
zmagálec slavni v mnogih bojih naj se ljudém	zdaj	umíka?...	A
Ubil ga s kleto je rokó. Objema	zdaj	z rokó me tó. Vsak dan v objemih bolj drhtím	A
te ljubil takó gorkó, takó zvestó. In	zdaj	sem sam, kot nekdaj sam pa kdo zató bi žalovàl	A
sem jemál slovó. . / . / stran 223 . / In	zdaj	o strtem srcu mordà ti govoré, na skrivnem	A
prestolu pa bog tožníke moje posluša. In	zdaj	govoré! In tožbe se bolj in bolj množé!	A
ko z ognjem je vročim ljubilo pred sodnim	zdaj	stolom stojé. Oh kam, oh kam naj se ozrèm	A
raj, pa jo Ali onečasti - kaj ji hočem	zdaj?	Sin prerokov, svetli sultan, kazni ga	A
mene tí, da bi ti srcé trpelo kakor moje	zdaj	trpí! Od solzá bi bilo rdeče prej prelepo	A
mi potoláži potolaži srce vroče, ker še	zdaj	to srce nánjo pozabiti noče. KAJ	A
žetev vsak dan bolj dozori. Znabiti, da kdor	zdaj	vesel prepeva, z obrazom kislim nam pred	A
drugega nič za nič drugega Olga ne prosim te	zdaj!	Zdaj ko grem po tej cesti po tem lepem	A
za nič drugega Olga ne prosim te zdaj!	Zdaj	ko grem po tej cesti po tem lepem kraju	A
KAKO SE RAZNEŽIVŠI Ah kako se razneživši	zdaj	ko dež se razdeživši, skozi sredo gre natore	A
svetu, da sem sam bil, da sem sam ostal.	Zdaj	stojim pred svojim pustim domom; zame ni	A
Odkupim ti jih za življenje, kaj pač bi	zdaj	z življenjem jaz? Samó trenotek mi še pusti	A
svetle čaše, da pozabim te, Helena, pijem	zdaj	na tvoje zdravje. Dneva ni brez sončne luči	A
nikdár več, da pozabim te, Helena, pijem	zdaj	na tvoje zdravje, _ _ _ _ _ _ _ Ali roka	A
sveto hrepenenje, ki si mi ga dala, gorí	zdaj	v meni vse dni in nočí, gorí zdaj v meni	A
gorí zdaj v meni vse dni in nočí, gorí	zdaj	v meni sredi vseh brdkosti in iz moje samotne	A
eni strani noč, na drugi dan: in tebi sije	zdaj	svetlejša stran. Visoka sjrmn19jsn	A
Čas je bil, ljubica! Tiho	zdaj	v grobu spi tvoja in moja vesela mladost	A
da moje srce gorko ni. . / . / stran 33 . /	Zdaj	naj sneží, naj brije veter, naj zgrne se	A
srcé izsušeno, ljubica moja, se vračam	zdaj	k tebi trepetajoč. Po svojo mladost prihajam	A
svoje, vse do dna izpraznil svojo dušo -	zdaj	je tukaj véliki bankrot. Luč umira pred menoj	A
o dolg račun, ki sem ti ga naračunil!	Zdaj	prihajam z njim: Plačilo sèm! Kakor drugim	A
Kakor drugim, tako tudi meni!	Zdaj	trkam na vrata: Plačilo sèm, saldiraj račun	A
ah nisi me čula, kakó sem to klical - in	zdaj,	zaželjena, prišèl je čas ... Glej, vse moje	A
Le še enkrat me poljubi ... Noč in smrt bo	zdaj	pred mano - kamor stopi moja noga, bo	A
takrat nekoliko pegasta. In kakor je posoda	zdaj	razbita, oblatena in grenkobe polna, takó je	A
so zasijale v vsi svoji sončni čistoti. Ali	zdaj	je pot gladko zarisana: z zmagoslavnimi koraki	A
jih berem v teh resnih in grenkih časih. In	zdaj	vzamem v roko ta pol že oveneli, malo na novo	A
se pač izpolnile niso. . / . / stran 97 . /	Zdaj,	ko ti prinašam ta pol oveneli, na novo parfumirani	A
enkrat iz daljave in vse je izginilo. Kje so	zdaj	tisti zeleni travniki, kje je tisti svetli florentinski	A
Življenje svoje dam ti zanje -- kaj hočem	zdaj	z življenjem jaz. Samó trenotek mi še pusti	A
svetle čaše; da pozabim te, Helena, pijem	zdaj	na tvoje zdravje ... Dneva ní brez sončne luči	A
nikdár več, da pozabim te, Helena, pijem	zdaj	na tvoje zdravje! -- -- -- -- -- -- -- -- -	A
kakó skelí solznó okó ... Bogvé, bogvé, morda je	zdaj	bolesten, tožen njen smehljaj, obrazek	A
Ah, njenih lic rudeči cvet kot beli mramor	zdaj	je bled; v sanjàh bolestno šepetá, otožno	A
-- Tiho	zdaj	ona spi, v grobu globokem spi -- sentimentalnost	A
eni strani noč, na drugi dan; in tebi sije	zdaj	svetlejša stran ... Visoka stena je med nama	A
zapustí, da bi ti srcé trpelo, kakor moje	zdaj	trpí. Od solzá bi bilo rdeče prej prelepo	A
okó, lice bi ti bilo bledo, kot je meni	zdaj	bledó! 16	A
da moje srce gorko ní. . / . / stran 47 . /	Zdaj	naj sneží, naj brije veter, naj zgrne se	A
nisi me čula, kakó sem te klícal, -- in	zdaj,	zaželena, prišèl je čas ... Glej, vse moje	A
OB GROBU TIRANOVEM Upognil	zdaj	si glavo, car, če nisi je doslej nikdar.	A
jasni ti smehljáj? Zakaj, popréj takó ljubó	zdaj	mračno gleda ti okó? Zakaj mi ne odgovoríš	A
...“ In	zdaj	zgodílo se je tó, četudi je okó rosnó ...	A
bi nič zlega, da ti bi ne ljubila jih,	zdaj	tega in zdaj tega. No, ljubi jih, oj ljubica	A
ljubijo! da ti bi ne ljubila jih, zdaj tega in	zdaj	tega. No, ljubi jih, oj ljubica, bog	A
glorija, pri kraju vsa lepa istorija,	zdaj	pojdi in se napij! V ALBUM	A
V ALBUM	Zdaj	je pomlad, pa pride jesen in pride zima,	A
Bog se usmili romarja, ki suknje nima!	Zdaj	je še dan, pa pride večer in sonce zajde	A
se usmili romarja, ki doma ne najde.	Zdaj	je še jasno, pa pride vihar in planejo strele	A
Moj obraz je obrisal prah tvojih nog -	zdaj	pojdi, ko se je nagnil dan! Na pot, romar	A
Bog se usmili, da je res tako!	Zdaj	pa se, Nina, malo spomni name, en kratek	A
pes; v radosti zavpíje glásno: ”Maček,	zdaj	boš delal kes. V mesto te sodnija kliče;	A
zaječé, iz dvorane se podé. Jeza vstane	zdaj	velika; cvili pes in maček síka. Gledata	A
roko, trudna roka pa je padla v prah ...	Zdaj	sem vse spoznal in vse sem videl -- in gorje	A
-- --	Zdaj	verzi mi krepkó zveneči -- otroške sreče	A
masko ledeno sem vrgel z obraza ... Glej -- in	zdaj	vstajajo, tiho prihajajo sence iz groba	A
vekomaj je bila sodba v meni; kar je molčalo,	zdaj	se razodeni -- in z roko trdno vzdignil	A
zvonovi zazvoné, vsenaokrog puščava prej,	zdaj	spomladanski log -- o Bog, ki si mi velel	A
Jaz, ves ubog od vekomaj -- kdo bogatejši	zdaj	od mene?Bratje, jaz sem gledal raj!	A
KAVALIR 34 4. SLOVO 37 HLAPČON 38 NEMANIČ 39	ZDAJ	41 TIŠINA 43 PARADA RDEČEGA NIČA 45 GRANITNA	A
ti. . / . / stran 9 . / PELINOVA SVATBA In	zdaj,	ko si betežna starka sama, s slutnjami, hotenji	A
ogledalo in zaman iščeš bodalo, da bi ga izdrl ‒ A	zdaj	je prepozno ‒ zdaj si umrl. 2.	A
bodalo, da bi ga izdrl ‒ A zdaj je prepozno ‒	zdaj	si umrl. 2.	A
več las! Izberi si trugo, no, ne povzdiguj	zdaj	svoj glas! Si zaslužil si zasluženo penzijo	A
ups! ‒ za njihovo hvaljeno vizijo ‒ ‒‒ In	zdaj	‒ še zadnjič v pražnjo se obleko odeni ‒ zmoli	A
Kdo ve, kdaj? ‒‒‒‒	Zdaj	je čas, zdaj začni, temo izruj, srce zavaruj	A
Kdo ve, kdaj? ‒‒‒‒ Zdaj je čas,	zdaj	začni, temo izruj, srce zavaruj!Zdaj!	A
je čas, zdaj začni, temo izruj, srce zavaruj!	Zdaj!	Zdaj!	A
Zdaj!	Zdaj!	Zdaj je čas, zdaj se na noge postavi!	A
Zdaj!	Zdaj	je čas, zdaj se na noge postavi! Reci ne, in	A
Zdaj! Zdaj je čas,	zdaj	se na noge postavi! Reci ne, in dušo obvaruj	A
človek, kot človek!! . / . / stran 25 . /	Zdaj!	Zdaj!	A
Zdaj!	Zdaj!	Zdaj!	A
Zdaj!	Zdaj!	3.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani