zdaj (1.101-1.200)

zajčjimi tačicami sem jih obšil in nakinčal.	Zdaj	jih nosijo pred Božičem nazaj še cele.Nič ne	A
. /\ .. stran 20 . \/ Tako, popili smo,	zdaj	pa pojdimo domov. Drugi.	A
Minilo je.	Zdaj	so žulji v ceno. Kregar.Ampak, če bi bili	A
da bi bilo bolj toplo, da bi se lepše ogreli.	Zdaj	pa greste tako hitro. Žagar.V adventu ni cvenka	A
Pečarica priskoči in pahne Lojza proč.	Zdaj	mi je pa že zadosti tega pijanstva!Lepo si imela	A
človek vsaj vsako nedeljo in ob praznikih videl.	Zdaj	nimaš groša; še za močnik ne, kam li za vino	A
moški vsaj s Hrvaškega prinesli nekaj desetakov,	zdaj	je pa še to minilo.Vsaka tretja zima se izjalovi	A
Moj oče je bil gostač in je hodil po dninah.	Zdaj	pa si lahko kupim kmetijo in ne eno najslabših	A
Alenka na pol v joku.	Zdaj	mi boš očital, ti grdoba.Kaj jaz ne delam, kaj	A
nimaš, da bi imel človek podporo na stare dni.	Zdaj	sem star, sive lase imam in koga imam v tolažbo	A
naredilo prej v desetih letih, kakor se jih je	zdaj	v dveh mesecih. Veselo se živi na amerikanski	A
Štiri zime sem jo imel, pa se je obrabila.	Zdaj	bo treba nove in trdne.Za Ameriko ni vsaka.	A
Pa pojdemo... Veš kaj, Kregar,	zdaj	ko sem dobil denar, ko smo naredili pismo, zdaj	A
zdaj ko sem dobil denar, ko smo naredili pismo,	zdaj	me srce boli.Bog ve, kako bo in če je prav,	A
pred desetimi leti, bi bil šel še jaz. Ali	zdaj	na stare dni, zdaj je prekasno. Sivih starcev	A
bi bil šel še jaz. Ali zdaj na stare dni,	zdaj	je prekasno. Sivih starcev ne marajo, sem slišal	A
Torbarček sede zopet na klop. Vidiš,	zdaj	mi je bolje.Ujezil sem se bil.	A
na klop in jo potegne k sebi.) Jaz te moram	zdaj	videti vsak dan.Da se te nagledam, ti prisrčno	A
velika nesreča. Lani jih je skoraj potrlo,	zdaj	pa silijo v Ameriko.Tam jih lahko dohiti še	A
Od nekdaj so hodili od nas tja. Lojz. Nu, a	zdaj	bomo hodili v Ameriko.Jaz mislim, da je to,	A
Jaz sem zelo vljudna, kakor vidite.	Zdaj	smo zadosti naprej pred društvom.Rekli ste,	A
detajl sem pozabila. Zato torej ste se vrnili	zdaj	iz Amerike?V žepu imate dvajset tisočakov...	A
Ne precenjujem se ali tudi ne podcenjujem! A	zdaj	reci, Ema, zadnjo besedo. Ema.Rekla sem jo	A
O, moja, moja... Reci, ali me	zdaj	ljubiš? Ali me ljubiš?	A
ozadja in skoči preko vrzeli na pot. Metka.	Zdaj	mora priti vsak čas.Slišala sem na stezi, kako	A
Vseeno.	Zdaj	se ti moram dopasti.Ali si razumel?	A
ti, sam vrag bi ne mogel biti hudobnejši!	Zdaj	tajiš! Matijče.Kaj kričiš nad menoj?!	A
Saj bi te vzel, če bi kaj imela. A	zdaj	ko pojdejo oče v Ameriko, potrebujem denarja	A
Lahko boš dobila drugega ženina. Metka. Oh,	zdaj	govoriš tako, ko je prekasno!Kaj me ne razumeš	A
Neumen bi bil. A	zdaj	me pusti. Metka.Ne, ne, jaz te ne pustim.	A
Odšel je. Kaj naj	zdaj	počnem?O, naj bo proklet, naj bo tisočkrat proklet	A
Rekel sem, naj ostanejo doma.	Zdaj	sem že Amerikanec, kaj mi je treba ženskih solz	A
skrbeti za kot in rediti me, ampak za denar se le	zdaj	oglej, spomladi ga boš potreben. Dolenčevka	A
do hiše in poslušaš ženske marnje. Košir.	Zdaj	sva dva.In letos poleti sva dosti delala.	A
prtljago k peči. Bratu in sestri:) Tako, a	zdaj	pojdita.Da ne bo malih strah.	A
A do tja imamo štiri ure vožnje.	Zdaj	še pet ni.(Pogleda na uro.)	A
Lepi časi so bili to... In	zdaj	greste v Ameriko.Jaz pa ostanem doma.	A
To bi bilo žalostno, če bi vas korajža že	zdaj	zapustila. Mož.	A
vedeli nismo za Ameriko, in . /\ .. stran 89 . \/	zdaj	gremo.(Zamisli se.	A
Tona.	Zdaj	lezi že mesec dni.Bleda je in drobna, kakor	A
Mrači se.) Žagar. Aha, so že prišli!	Zdaj	se pa lepo polahko poslovimo. Plačat!	A
Prvi voznik. Ljudje božji,	zdaj	se pa vzdignite! Drugi voznik.	A
vidiš, tam pri peči so tvoje ropotije. Na, in	zdaj	pij hitro malo vina.In to veš, kadar se premisliš	A
Žagar vstane. In	zdaj,	preljubi ljudje, zdaj pojdimo! Kaj se bomo obotavlja	A
Žagar vstane. In zdaj, preljubi ljudje,	zdaj	pojdimo! Kaj se bomo obotavljali.	A
jako bolna... Toliko sem se korajžil na pot in	zdaj	me je strah.Če se Ančki kaj zgodi ...	A
Zakaj, vprašam?! (Divja po sobi, dotakne se	zdaj	ene zdaj druge ženske in govori s strašnim glasom	A
vprašam?! (Divja po sobi, dotakne se zdaj ene	zdaj	druge ženske in govori s strašnim glasom:)	A
zakopáli Na poti so svoji od tód!« »In kjé je	zdaj?	«‒ »Túkaj je v jami Pod lipoj bogati zaklád	A
ljubi te moje srcé.« In glasna zdravíca zaôri	Zdaj	grofu od drúžnikov vseh; In divje druhál se	A
odkar blestí čez plán.« In čopič in paleto	zdaj	odloži slikár, Zrè v sliko, ki obséva jo solnca	A
njih vender pravi žarí se tudi v téh. Čepràv	zdaj	drug okuša úst gorkih tvojih med, Rubína njih	A
deva tí, Podoba vender tvoja pred mánoj	zdaj	stojí! In za slovó enkràt še poljubim naj te	A
stojí! In za slovó enkràt še poljubim naj te	zdaj:	Oj z Bogom, z Bogom, lépa Madonna, vekomaj!	A
vêslo se truden opira. »Hoj, starec, kar veslo	zdaj	v dlán Pa jáderno v drugo tam stran Čez šumno	A
Pa krog mene ste se vérno zbrali, Da pozveste	zdaj	mi ‒ oporoko. O, da vam bi moji zadnji glasi	A
... Mesta naša	zdaj	pustóše Franki, Po deželi pléni Arpad divji	A
Kjer je Samo, drugi so očaki! Daste li mi	zdaj	besedo sveto, Da ljubiti hčete se ko bratje	A
/ stran 25 . / Pevčev grob Tù torej gomila	zdaj	tvoja leží, Tù torej zdaj srce pokojno ti spí	A
grob Tù torej gomila zdaj tvoja leží, Tù torej	zdaj	srce pokojno ti spí! Glej, plošča še kaže kamnéna	A
Maríji na slavo do danes sem pél, Prepévati druge	zdaj	pésmi bom jél; ‒ Vám, ptice, odsléj bom prepéval	A
... In túkaj gomila	zdaj	tvoja leží, In túkaj zdaj srce pokojno ti spí	A
In túkaj gomila zdaj tvoja leží, In túkaj	zdaj	srce pokojno ti spí! Dà, plošča na tléh mahovita	A
tujec nič več ne prihaja, Dèkle samo solzno	zdaj	ostaja ...« Pesem svojo lastavíca spéla, Pésem	A
koče Poleg reke šumne in deroče. Čemu dekle	zdaj	veselje móti? Čemu svatom je sedaj na poti?	A
‒ »Čestiti oča Vladimir,	Zdaj	vabim Vas pa na svoj pir.« »Gospá bogata, to	A
je, moj sín! Od dedov sem jaz ga vsprejéla,	Zdaj	dajem ga tebi v spomín. Domače boš kraje ostávil	A
gobovih samih beráčev; . / . / stran 51 . /	Zdaj	prvi nas sreča mož pošten in pravi!« In Peter	A
/ In k prvemu kralj se pripógne: »Za mene	zdaj,	jadnik, trpíš! Naznani poslednjo mi željo, Zgodí	A
tvoj gospodár.« »Tjà h koči ob Drini deroči	Zdaj	plavam čez dól in goró, Otrôke in ženo cvetóčo	A
Glad jih umorí in pečál ... Siróte izróčam	zdaj	Têbi, Tí bódi jim oča, o kralj!« Pripógne se	A
trpím.« »Sramôta bolí me, sramôta, Da Srbu	zdaj	Kajn je imé ... Da národ moj, bratomorílec,	A
je imé ... Da národ moj, bratomorílec, Krvave	zdaj	nosi roké.« »A, kralj moj, ko smrt me poljubi	A
denár med njé svetník pomeče. »Hvala nébu!	zdaj	si brez vse teže. Duša, nič te več na svet ne	A
Peter. »Mir!« ‒ čuj, s prestola svojega Bog	Zdaj	glas svoj svarilni povzdigne, Slovence takój	A
jeziku vas prvi učíl Moliti je, psalme péti,	Zdaj	večno me bode slovenski slavíl, Peváje svoj	A
« In	zdaj	je v grobu dobri mož, Še dolgo pómnila ga boš	A
vsak. . / . / stran 67 . / Izpíjmo čaše polne	zdaj,	V spomín njegov vsak pije naj! Kozárec vsak	A
varajo te le očí.« . / . / stran 68 . / »In	zdaj	iz čaše piti čè, Že nese k ustnom jo, gorjé	A
bivate«; ‒ Pek Testič se oglaša: »In jaz prodám	zdaj	hleba več«; ‒ »Mesá zdaj mesto treba več, «	A
oglaša: »In jaz prodám zdaj hleba več«; ‒ »Mesá	zdaj	mesto treba več, « Meščán Sekač se hvali ... Zvenčé	A
... Čuj,	zdaj	čè govoriti! »V imeni svojem lastnem ne Vzel	A
Grdó nanj oča zakričí. »	Zdaj	kruha ískat pojdi sám! Za sina več te ne spoznám	A
Marijófil ‒ Kloštrov tvojih bivši prej nadzornik, A	zdaj	prior v domu tém nevredni ‒ Piše danes v kroniko	A
... Bas resnôben	zdaj	za tém zapôje, Da dvorana vsa bobní od jeka	A
. / stran 90 . / V téj knjižnici našel pa	zdaj	še vsak dan V vseh knjigah resnice sem čiste	A
Brez otca, majke ‒ vêlik križ! A	zdaj	še botre ne dobíš. Kdó kupil kríževnik bo bél	A
varnega več pred njim zida. Kjé vojski domači	zdaj	trdni je kót? Kjé zdaj si, kraljíca Vida?	A
Kjé vojski domači zdaj trdni je kót? Kjé	zdaj	si, kraljíca Vida? Pod Kraso  lopatanja	A
Tamkaj ž njo se druži sestra njena Sava.« »	Zdaj	si zvedel!«‒ Kristus Petru se nasméje.	A
božanska Pri nas izkazuje se čast:« »Tó dévo	zdaj	čuli smo prvič! Smél govor je njen in ves nóv	A
... Grmada	zdaj	tvoja bo smrt!« »Zažgíte!«	A
mučeníca utíhne, Grmada pepél je in prah ... Kjé	zdaj	si, bogínja ti sméla? Kjé tvoja nesmrtnost je	A
Nocój je vse tiho tam doli ...	Zdaj	úkaj vsak grad naokoli!« »O, miren sedaj je	A
sedeli s knezom smu za mizoj Za vrati stojíte	zdaj	ví ... Mi iz polnih skled obedováli, A vám še	A
Naš Lenkovič slavní pa ‒ jaz!« »In z istoj	zdaj	sabljoj gospôdo Pošiljal vam v pekla bom dno	A
brez potrebe; Hudomušno zbáda ga z ostrógoj	Zdaj	na desni, zdaj na levi v trébuh. Jašejo ž njim	A
Hudomušno zbáda ga z ostrógoj Zdaj na desni,	zdaj	na levi v trébuh. Jašejo ž njim gostje radovédni	A
Kjer cerkev Markova stojí, Tjà gledat krónanje	zdaj	vsi!« Kjer Marka svetega je hram, Pred njim	A
krónati te hočemo!« »Na tronu svetlem že sedíš, A	zdaj	še krono tó dobíš.« »O rači jo,�92m 85m	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani