zaman (401-500)

V obupu in žalosti je nekdo zajavkal: Vse je	zaman,	samo hostnik nam bi mogel pomagati.Zadnje besede	A
Skrita opatova grožnja ga je pekla. Misel pa je	zaman	iskala rešitve.Od onemoglosti ga je popala jeza	A
Še njo bi prosil pomoči. In če bo tudi to	zaman,	ve, kaj mu bo potlej početi. »Pobil ali vsaj	A
vdanosti zakoprnelo, a misli, pobožne in vdane, so	zaman	iskale spodoben lik, milo podobo Matere božje	A
premagovati. »Molili bi za vas, pa bi bilo najbrž	zaman!	« je počasi in slovesno prikladal besedo k besedi	A
potlej zaleže očetova beseda? Saj se je sam Bog	zaman	bojeval zoper žensko radovednost.« »In še to	A
do njega poslal slè s pismom, ki gotovo ne bo	zaman.	Ditrik naj le gre kar snubit ‒ haha, tako velja	A
Gospa Ema je dejala, da moja molitev ne bo	zaman.	« Hotimir je bridko vzdihnil in se zagledal predse	A
trepeta: »Preozke so stezice, pretemne so noči,	zaman	so mi solzice, velike tvoje so moči!« Stari	A
vedi, kaj ji utegne še nakaniti, ne boji se je	zaman	vsa soseska. Misli so ji spet šle za	A
prahu se je igrala kopa otrok. Brat strežaj je	zaman	trobil, otroci ga niso slišali.Kočijaž je ustavil	A
bile, pater prior, tudi vaše lepe pridige vse	zaman?	« »Zaman?	A
prior, tudi vaše lepe pridige vse zaman?« »	Zaman?	Mislim, da ne.	A
sem ga bil lepo počesal in nasvedral.« »Vse	zaman.	Čez leto in dan so z Dunaja poslali glas, da	A
samostana sto in sto let, kaže, je bilo kakor	zaman.	Ali se jih zato ni prijel noben nauk, ker je	A
zdajle res ne bi mogel v Stično, pot mu je bila	zaman.	Šel je še za lučaj daleč, pa se je pod Gradiščem	A
ga vežete kakor razbojnika?« Gonjači so se	zaman	ozirali po oskrbniku. Malopridnež je precej	A
zdaj naj bi se izkazalo, da je vse tisto bilo	zaman?	Ne, nikakor ne!	A
pestiti. Marija se je branila in jokala, pa	zaman.	»Danes te čakam, moraš priti, čeprav potem nikoli	A
Florenco in je končno spoznala, da je prišla	zaman,	je skoraj umrla od žalosti.Emil se ji je bil	A
da je zdaj in zdaj bil pijan.« »O, pa ji je	zaman!	Še nihče ga nikoli ni videl pijanega.«	A
utegnil ali ogovoriti in ves veliki čar bi bil	zaman	... « A véšča je prav tačas tihotapila k pokopališču	A
veselo nasmehnila. Pater je spoznal, da govori	zaman.	Zardel je ob drugi misli in dejal: »Prav težko	A
čebelice zlahka zvedrile, zdaj jih skoraj videl ni,	zaman	so mu brnele okoli glave. Ob ozkih stegneh,	A
Kopičem, se je gredoč z Medvedjeka oglasil. Vse je	zaman,	je dejal.Samo spovedal jo je, jutri naj pošljem	A
popravil brez ponižanja.« »Vsak svet tebi bi bil	zaman,	žena bi te vendarle presukala!« je hudi grof	A
ki se je vselej, kadar je prišel v Ljubljano,	zaman	mušil okoli trdovratne gostilničarke. »Potrudi	A
kmetije, a ti so takisto gnali svoj prav. »	Zaman	sem šel v tako daljo, Bog obojim daj mir spoznanja	A
trikrat sem ga posvaril in opomnil, pa vse trikrat	zaman.	Dasi mi je bilo hudo, sem se, pomneč svojih dolžnosti	A
menih upiral? Križ božji, tako bi bilo vse	zaman.	»Hm, da, šumbreška je Liza bila, in sam zlodej	A
možmi pomenila lepo in pametno, da ne bi hodila	zaman	take dalje.« »Brez skrbi, samo pridejo naj!	A
omahnejo in bo vse hodotajstvo todkaj čisto	zaman	...Ogenj, ki se je zanetil tako lep, je treba	A
zgoditi.’ Nič ni pomagalo, vse moje besede so bile	zaman,	ni me hotel ubogati.Šel je z veliko francosko	A
desetkrat sem že danes to pot storil, pa vse	zaman.	« Janez je zdaj spoznal, da je ta pravi	A
bila v zadregi: »Samo njega sem se nadejala.« »	Zaman	ga pričakuješ.Odšel je pred dežjem s starejšimi	A
Aha! Ni šla	zaman	na lov, zato je vesela. Kasneje, ko sta Zlatolasa	A
Ho! Ni	zaman	užival slovesa najdrznejšega lovca v vsem Velikem	A
času zatekli v zavetja, je podil pred sabo.	Zaman	so se skušali upirati z napornimi zamahi perutnic	A
nekaj grozi. Skušal je uganiti kaj, pa si je	zaman	ubijal glavo. Popoldneva je preteklo že več	A
sosedinje Milice. Ta pa je pazno poslušala, a	zaman,	da bi bila umela vse.V štirih letih, katere	A
gori na Drenovem in ljudje ugibljejo, da ni	zaman	tamkaj.Pravijo, da je že zaročen.«	A
»Potem smo premagani! Ves boj bode	zaman!	« »Ne bode, gospod doktor!« oporekal je Koren	A
lice. »Oh, nikakor ne ‒ saj vem, da je vse	zaman.	Vi ste trdovratni in svojeglavi, gospod Bolè	A
je doktor v Korenovem stanovanju po njem, a	zaman.	Silno nejevoljen je prišel domov.	A
ste o moji dobri, resni volji, toda če je vse	zaman,	vse agitiranje ...«	A
plečih in krčevito stiskal mu pete ob život, pa	zaman;	konj je jel po rakovo stopati nazaj, in ker	A
popoldne vedno bolj kazalo, da je vsa gonja	zaman	in da volka gotovo ni več blizu tod, postajali	A
je, ki se trudijo biti duhoviti, dovtipni, a	zaman;	tako je, kakor bi jim bila pamet zlezla v pete	A
se mu je zdelo, da je čul glas stopinje; pa	zaman.	Ko je šel naglo s povešeno glavo proti Borju	A
Preiskal je potem znova vse štiri žepe, a	zaman.	Niti listnice niti denarja ni bilo.	A
zavpil je ter skušal vezi na rokah pretrgati. A	zaman.	»Le mirni bodite, oče, vam je slabo!	A
pa kobilo vzemite!« A to terjanje je bilo	zaman.	Mešetar se je izmuznil iz sobe in iz vasi in	A
ulice; in tako je storil tretji dan; pa vselej	zaman.	Deklice ni bilo.	A
tistega pravega ženstva, katerega iščemo tako	zaman!	« »Prav praviš!« pritegne Valentin resno	A
s pestjo ob prsi. Skušal sem ga pomiriti, a	zaman.	Naposled sem postal nejevoljen.	A
Kričal in klel je spočetka, potem prosil, a vse	zaman;	urad je bil razžaljen in sodba se je morala	A
s pestjo ob prsi. Skušal sem ga pomiriti, a	zaman.	Naposled sem postal nejevoljen.	A
klical navsezgodaj, večkrat in glasno, toda	zaman.	Odšel je torej brez njega.	A
privzdigne bolnika. A sedaj je bila vsa pomoč	zaman.	Čez malo hipov je bil tujec mrtev in oni ga prestraše	A
po glavi in silil je še nekoliko v onega, ali	zaman.	Če je Klander govoril o papirju, odgovarjal je	A
bom govoril!« rekel je Gotard. »Oh ‒ vse je	zaman!	« Ko je petelin zapel na skednju, nista bila	A
je skušal Tomaža ujeti za vrat ali lase, pa	zaman.	Ta mož je imel daljše roke.	A
tiči v kaki suknji.« A vse iskanje je bilo	zaman.	Miklavž je stal ob strani in ugibal.	A
dovolj. S tem si je samopridnež tolažil vest, ali	zaman;	miru ni našel, ni spanja.Naposled pa mu tudi	A
nadloge, v katerih se boš brezupno kesal in	zaman	žaloval po zaigrani sreči, ki se ne vrne nikoli	A
svojo!« Gospod župnik je klical, miril, toda	zaman;	zakaj bilo je tako kakor v nekaterem novodobnem	A
Samorad se strastno postavi proti nji in jo	zaman	poskuša udržati za roko, proseč samo še trenutka	A
svojem dvorcu, da bi si razvedril duha. Toda	zaman:	vsi divni prostori med cveticami in neznanim	A
rad vprašal, rad stisnil zdravniku roko; toda	zaman	se naperja in javlja. Dr.Kres ne zazna njega	A
začudil, ko je v tem soku našel to, česar so	zaman	iskali stari alkimisti: tisti modrijanski kamen	A
domovine. Branil sem mu, rotil sem ga, toda	zaman.	Gnalo ga je, da izda tajnost večnega zemeljskega	A
narodi hoteli priznati resnico, tolikanj, a	zaman	jim očitano: da ni bolj podlega in krivičnega	A
svobode ter klical Abadona in služne duhove, toda	zaman.	Za kake pol ure prideta dva sodna sluga dvorano	A
Sedaj ga je našla in ne izpusti ga več iz rok.	Zaman	se Samorad izvija rokam razvnete Darinke in	A
se Samorad izvija rokam razvnete Darinke in	zaman	se roti, da se tudi z njo ni poročil nikoli	A
Jokala in togotila se je nad menoj. Vse je bilo	zaman.	Jaz sem mutast stal pred njo, ali vekal in zavijal	A
Vsakdo me je svobodno smel sramotiti, a jaz sem	zaman	pričakoval kazni nad sramotilce.V tem gnevu	A
vesela novica, pisal sem drugič in tretjič, a	zaman	sem čakal odgovora. ‚Niti enega pisma nisem	A
močim z vodo, vinom in žganjem. Vse je bilo	zaman.	Tako mi je planina v pol leta vzela moža in otroka	A
ko morajo odšteti denar. Vse prošnje so bile	zaman.	Surovo jim je oponašal nehvaležnost, jim očital	A
dobro utrjeno cerkev. Toda vsak poizkus je bil	zaman.	Tudi tu so se naši vrli Rožanje tako krepko in	A
Mislil in upal je, da ga bo kdo slišal. A vse	zaman.	Le mrtvo zidovje se je usmililo njegove muke	A
mirno in trdno spanje. Ali njih čakanje je bilo	zaman.	Žena se ni zbudila, niti ganila se ni.	A
brez uma in brez bolestnih privilegijev. A	zaman.	ČUVAR POGLEDOV Izpod temnih obrvi opreza po	A
bratovski prijaznosti in družbi. Grof je poskušal	zaman	razdreti to neprilično slogo, dokler ga domisli	A
jaz jim bom že pokazal, da me Bog ni postavil	zaman	za grofa in gospodarja njihovega.Če kažejo osle	A
surovosti, s katero jih je mrcvaril pretekli dan.	Zaman	se jim je grozil z biči in vislicami.Kmetje	A
dni brez dolgih presledkov. Župan ga je vabil	zaman	v grajsko zidanico, Pavel je mahnil z roko,	A
goreče hrepeneli in za kar so se srdito, ali	zaman	bojevali spredniki naši, dosežemo lahko brez	A
grad Tolsti vrh in zgrabili grofa, ki se je	zaman	klel, da je nedolžen. Privezali so mu noge za	A
rezki, bridki in gosti kakor rogljata suha toča.	Zaman	je javkal in klical na pomoč, zaman je zvijal	A
suha toča. Zaman je javkal in klical na pomoč,	zaman	je zvijal in meteljal v svojem zaporu.Premetavanje	A
starec taka podzemeljska čuda, kakršnih bi iskal	zaman	po vseh kraljestvih in deželah.Mislil sem, da	A
krčmarja, ki ne zaliva svojega vina z vodo.	Zaman	je popraševal po njem po vsem obližju in tudi	A
lok trdo skalovje, zdaj pa bi bil iskal človek	zaman	najdrobnejšega kamenčka.Rahla, več čevljev debela	A
cerkveno glavarstvo, ki ga je opominjalo često, ali	zaman,	da ne razširjaj glupega in pogubnega praznoverja	A
čudo, da je prišla zmešnjava. Oba sta čakala	zaman,	ona njegove snubitve, on pa njenega priznanja	A
postale sčasoma neprenosne, zadušljive, smrtne.	Zaman	sem molil in prosil Boga, da bi me osvobodil	A
bi me osvobodil tega neznanskega trpljenja,	zaman	sem iskal tolažbe v pobožnih bukvah, zaman vprašal	A
zaman sem iskal tolažbe v pobožnih bukvah,	zaman	vprašal za svet razne spovednike.Nekateri njih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani