zaman (501-600)

ki so bile pa vse molitvene. Še večkrat sem	zaman	popotoval na starinarski trg.Nekoč pa najdem	A
hud ravs med njim in strahopetnim Enrikom.	Zaman	mu je ta z ihtečim glasom ponujal spravo.Matija	A
natisniti rokopis osmošolskega zgodovinarja.	Zaman	sem protestiral.Odgovarjali so mi, da jaz nimam	A
Potem pa se je preselil Valjavec nekam drugam.	Zaman	sva ga povpraševala, kaj sva se mu zamerila	A
ter tja švigajoči policisti so nas opominjali	zaman,	da naj molčimo. ‒ Na Dunaju	A
V primorski prirodi vlada kamenje, zato bi	zaman	iskal lesenih koč.S stanovanjem često nisem	A
njeni en sam večer sedem tisoč goldinarjev!	Zaman	so jo skušali ugonobiti reški italijanaši in	A
osnovali svojo čitalnico v privatni hiši. Jaz sem	zaman	ugovarjal in prerokoval velike nerednosti, ki	A
čaja in šel potem spat. Zarotniki so me torej	zaman	čakali.Drugo jutro mi pove krčmar in potem i	A
neznanstvenosti. Za Toneta Mažuranića je Dobrovsk;	zaman	razdelil glagole na šest razredov.On jih ni	A
Korakali so sem ter tja po hodniku in se jezili.	Zaman	jih ravnatelj prosi in zaklinja, naj ne delajo	A
sedel z njo za mizo in ji začel nazdravljati.	Zaman!	Tudi ta poskušnja mu je izpodletela; niti pri	A
tamošnjim Dolenjcem neznana mati je iskala	zaman	botrov svojemu otroku.Obupno je zaječala: »Ti	A
njihova ubožnost in nesreča. Modri možje jih	zaman	uče, da bi se poprijeli umnejšega gospodarjenja	A
pravim. In Kekec še vedno stoji pred njo in	zaman	ugiblje in premiš lja.Tako rad bi vedel vse	A
lesa; zdaj so bile noge odspredaj, zdaj glava.	Zaman	je krilil z rokami okrog sebe.Nikjer ni mogel	A
obleko in jo poizkušala zravnati. A bilo je vse	zaman.	Obleka je zevala na vseh koncih in krajih, pa	A
je čakal. . / . / stran 24 . / A čakal je	zaman.	Mati je položila palico na mizo in ga pahnila	A
vejami. Deklici sta stali pod smreko in sta	zaman	ugibali, zakaj je Kekec splezal na visoko drevo	A
sta ugibala, kaj bi ukrenila. A ugibala sta	zaman,	ker se nista domislila nič pametnega.Skrbelo	A
Samo malo potrpi, Tinka ... « Tinka je stokala in	zaman	poizkušala, da bi vstala.Pa ni šlo, resnično	A
nemara kaj postelji podobnega. Toda ozirala se je	zaman.	Zato je šla ven pred kočo, da bi položila Tinko	A
je nehala klicati. Saj je vedela, da je vse	zaman.	Sesedla se je tam gori na porobju in si z rokami	A
in sestrica zdaj gotovo oglasita. A čakala je	zaman.	Od nikoder ni bilo živega glasu, in Jerica ni	A
poizkušal, da bi odprl duri. A njegov trud je bil	zaman.	Pa vendar to Kekca ni spravilo v slabo voljo	A
skozi katero bi se splazil v kočo. A iskal je	zaman.	‒ »Odšli so in zaprli kočo,« je pomislil Kekec	A
stopil sto korakov, so se mu pričele tresti roke.	Zaman	je stiskal zobe in ustnice ‒ sapa mu je pričela	A
gospodar te kamnite koče. Čakal je dolgo, a	zaman.	Dvignil se je, pa stopil na prag.	A
koder so prihajali glasovi Kekčeve piščalke. A	zaman	je iskala krog in krog.Našla ni niti najmanjšega	A
sem v gozdu bratca in sestrico. Ves dan sem ju	zaman	iskala. Pa grem zdaj domov povedat, da sta zašla	A
pograbim enkrat prav pošteno. Potem boš pa	zaman	iskal po glavi, kjer so ti rasli nekoč lasje	A
Ali slišiš, Tinčica?« Bilo je vse	zaman.	Tinka ga niti slišala ni, ampak je jokala na	A
se ji je treslo zaradi krčevitega ihtenja.	Zaman	ji je govorila mati vsakokrat, ko je prišla	A
Kekec je bil prepričan, da je vse razmišljanje	zaman	in da Bedancu ne bo mogel ubežati nikdar, še	A
mrzlega po hrbtu in nehoté se je prijel za ušesa.	Zaman	mu je prišlo v glavo sto misli, s katerimi bi	A
mikastite? Saj sem vam že včeraj povedal, da se	zaman	jezite in me zaman pestite ...Ne pojdem h Kosobrinu	A
že včeraj povedal, da se zaman jezite in me	zaman	pestite ...Ne pojdem h Kosobrinu po Meno, naká	A
življenja. Zato pa je bil žalosten, ko je stikal	zaman	po vseh špiljah in duplih; žalosten je bil zaradi	A
odšel v gozd, da si ulovi sovo. Toda iskal je	zaman	vsepovsod.Ves žalosten je sedel tam na goličevju	A
grozil Kekec, ko je ležal zvečer na senu in je	zaman	poizkušal, da bi zaspal.»O, ni še konec vseh	A
moreš pograbiti! In žal ti bo in boš jutri	zaman	iskal, kje si imel nekoč kočo ... O, le počakaj	A
belo rakev. A Mena je vedela, da so te solze	zaman	in da ne prikličejo nikoli več nesrečnega strička	A
stric Bedanec! Jaz vam povem, da je ves vaš trud	zaman	...Nikoli več ne pridete do Kekca, nikoli!	A
težko ploščo, ki je bila zdrknila v globočino; a	zaman	je bil njegov napor, pa če se je še tako upiral	A
mogel uteči preteči nevarnosti. A ugibal je	zaman,	rešilne misli ni bilo od nikoder.To pa je Kekca	A
Vse prizadevanje žalostnega Kekca je bilo	zaman.	‒	A
ulovi ... « Mojca mu je še dolgo prigovarjala, a	zaman.	Pa tudi Koroščev oče in mati sta mu prigovarjala	A
In jokala je Tinka, na ves glas je jokala.	Zaman	jo je tolažila Jerica in ji je prigovarjala	A
dolino! Le meni verjemi, da je ves tvoj trud	zaman!	« »Kaj?« se je začudil Kekec in se je na videz	A
pokaži, da si hvaležen! Zdaj pokaži, da nisi	zaman	hrustal dobrih pečenk!Nasukala bova zdaj Pehto	A
vso sapo mimo njega in pastirček Rožle jo je	zaman	poskušal zadržati s svojo palico in z glasnimi	A
na ono čudo, ki se mora dogoditi. A so čakali	zaman	in niso pričakali ničesar.Muzelj je že menil	A
»Ti si obsedenec,« je vreščal Muzelj in je	zaman	poskušal, da bi se izmuznil iz trdih pesti.	A
bučalo vseokrog njega. A je vedel, da vpije	zaman,	ker je bil prepričan, da mati leži strta in	A
/ stran 63 . / Marijandelj je odšla in je	zaman	premišljala, kaj naj pomeni to čudno obnašanje	A
spravil na noge. Toda ves njegov trud je bil	zaman.	Ovce so imele glave vse razbite in so bile vse	A
okrog vratu. Toda ves trud in napor sta bila	zaman.	Mož ga ni izpustil, ampak ga tiščal še huje in	A
Stric, stric!« A Gab je razbijal in tulil	zaman.	Nihče ga ni slišal in tudi nihče ni prišel blizu	A
mi!« Gab je pač slutil, da razsaja in vpije	zaman	in da ne bo nikoli preprosil neusmiljenega moža	A
strahoma. »Pa je nemara mož že mrtev, in jaz	zaman	čakam nanj?Medved je strašen, poznam ga.	A
Ne bo ga nocoj,« je godel Kezovec zlovoljen. »	Zaman	ga čakava ‒ nocoj se je hudobec premislil ...	A
napotil nocoj v dolino, pa je vse najino čakanje	zaman	... Kar spat pojdi, pobič!	A
Strela jasna, zakaj si pa v šolo hodil?«	Zaman	se je Tine izgovarjal, da ne gre tako, kakor	A
mrmral Zelenikar. Po večerji so borci v brigadi	zaman	čakali, da bo kdo poklican na raport zaradi	A
bili poskriti po raznih hlevih. Žandarji so	zaman	patruljirali po vasi in do meje.Niso zvedeli	A
da bi našel roko in nogo Trtnikovega Mihe.	Zaman	sem iskal. Nisem našel.	A
je dvignil in pobijal županov predlog, vendar	zaman.	Trček je bil v občinskem odboru predstavnik žagarsklh	A
Marko se je oziral, da bi kje zagledal Dano.	Zaman.	Prijateljici sta bili odšli v Ljubljano kupovat	A
»Tepli se ne boste!« je zavpil Skočirjev in	zaman	poskusil skočiti vmes. Bergantov je planil in	A
ji oče želi dobro in mir, katerega si je zdaj	zaman	želela, čeprav je šla z visoko dvignjeno glavo	A
zapravljajo, ženske pa garajo, stokajo. Ni	zaman	slovenski pregovor, ki pravi, da žena podpira	A
begala po svoji sobi v samostanskem zavetišču in	zaman	je poskušala umiriti svoja čustva. Stari menih	A
ki potrjuje njegove dolžitve. A trudil se je	zaman,	da pomiri razburjeno plemstvo. Naenkrat so zapeli	A
Oton: kakor buta večno morje že tisočletja	zaman	ob devinsko skalo, tako si bo tudi patrijarhova	A
prebivališče, ali vse njene prošnje so bile	zaman.	V tem je prišla z vrta mlada dama in tuja žena	A
Jurja sploh ni v Devinu in da je bil ves trud	zaman.	In tu nas je zopet zapeljal.	A
rjenost njegova je rasla od trenotka do trenotka.	Zaman	jo je skušal utolažiti z vinom.Praznil je vrč	A
je spremljal tudi na tej poti, a trudil se je	zaman,	da bi s svojimi šalami spravil Rovana v boljšo	A
odgovarjala med prsti: »V vodo moram, vse je	zaman!	« Po dolgem utrudljivem oporekanju je legla zopet	A
Orlu: »Ah,« je rekel, »morda je bilo vse to	zaman,	morda vse brez pomena.« »Kaj?« je vprašal organist	A
smeh. . / . / stran 107 . / Videle so, da sem	zaman	trkal in da ležim pred zaprtim golobnjakom A	A
stran 274 . / »Šimen,« pravi, »menda govorim	zaman,	tebe ni nemara več tukaj, tudi tvoje kosti so	A
obupnega, kakor da bi bila ravnokar vame zakričala:	Zaman,	zaman vse moje besede!Mirovala je nekaj časa	A
kakor da bi bila ravnokar vame zakričala: Zaman,	zaman	vse moje besede!Mirovala je nekaj časa tako	A
muza, ker že od daleč vidi dolgouhca, kako se	zaman	sili in puli naprej. Stopi dalje, postopi malo	A
vednimi novostmi in pozabimo tisto, česar bi si	zaman	želeli nazaj.Gospa grofica bo hodila v črni	A
Nikoli ne boste tega učakali, nikdar, je vse	zaman,	pa če se postavite vi vsi skupaj, kar vas je	A
Pred nekim rdečim rabljem se skrivam, a vse je	zaman,	ker me povsod najde.Vsak hip vidim njegove bele	A
sem iskal, mislil tako in tako, a vse je bilo	zaman.	Nazadnje - čez tri dni - se je šele po pravici	A
približala in mu zbudila poželenje, so bila	zaman.	In to se je primerilo njej, ki je drugače na	A
doseči potrebno zbranost za oddajo. Vendar Uri	zaman	strmi v prizmo. Ploskev se mu noče začeti približeva	A
vesolju za trapastim nadsvetlobnim premičnikom, ki	zaman	išče novi svet.« »Iksion je odkril v sosvetju	A
na hip«, ki bi mu na mah otrdila ud. Vse je	zaman,	posebnež je. Vesela ugotovi, da ji počasi uspeva	A
ne morejo prevzeti krmiljenja premičnika in	zaman	bi poskušali pristati na tistem Zemlji podobnem	A
možgane za Sumarjev miselni snop. Vendar ga spet	zaman	pričakuje.Ni sporočila ne z Zemlje ne od tistega	A
izviti iz prsi. Srce pa mu začne razbijati in	zaman	ga poskuša umiriti z globokim dihanjem.V prostoru	A
in se po še nekaj sunkih izproži po njej.	Zaman	ga je poskušala ujeti, preveč je bila za njim	A
Stičnost iztečena. Miselni prenos ugasne in Uri	zaman	poskuša navezati zgubljeni stik.Utihnili so	A
mojih misli, da me počasi zasvajaš in da se temu	zaman	upiram.Imate senzorji to moč?	A
Ne sme zaupati senzorju. Tega mu niso	zaman	vtepali v glavo.Poveljstvo je že vedelo, zakaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani