zaman (201-300)

pozno v noč gledat po cesti, kdaj se prikažeta,	zaman	je koprnela Rozalka po kapljici veselega upanja	A
je dejal popoldne užaljeni Premec, ki je bil	zaman	vabil Jurija na Gorico.»Z Mihom bo ovce pasel	A
prizadela, da bi ji pregnala te muhe; toda vse	zaman,	vse zaman.Siliti pa dekleta ne moreva.	A
bi ji pregnala te muhe; toda vse zaman, vse	zaman.	Siliti pa dekleta ne moreva.	A
ta svet, se je hotel tiho splaziti mimo; toda	zaman.	Gašper je nosil, kadar je šel na vas ali nad	A
odtegnete blagoslova!« Vse prigovarjanje je bilo	zaman;	trmasta hči se ni vdala.V hišo je začela prihajati	A
večkrat dokazati nedolžnost. Tolažila ga je	zaman	žalostna Tonetova sestra, tolažil Bric, češ	A
za očeta, ko je bila sama pri hiši, je bilo	zaman.	Starec se je bil tako zagrizel v svojo žalost	A
kovanje greh? . / . / stran 93 . / Ker je Gašper	zaman	čakal, da bi sprožil kdo drug ta razgovor, ga	A
večerje, katere se večkrat še dotaknil ni. Vse	zaman.	Nobenega lepega pogleda, nobene prijazne besede	A
prstom ima prepelico. In res so ugibali vsi	zaman.	Janezek namreč ni dejal fižola pod noben prst	A
da bi opustila ves napor, ko vidi, da je vse	zaman,	kakor odpove preobložena žival in se ne zmeni	A
naprosil, in če je Anka količkaj utegnila, ne	zaman;	saj se ji je zdelo greh, če bi ne storila tega	A
obema rokama in odnesel dve težki kokoši, ki sta	zaman	kričali na pomoč.Še tisto popoldne jih je kupila	A
da ima tudi drugih opravkov. Dvakrat je šel	zaman;	v tretje je pa prestregel novine, in pogrel	A
Tako čudaško vedenje bi bila žalitev.« Vse	zaman;	Ivan se ni dal pregovoriti. »Če ne moreš, pa	A
obrazi, kako pobešali nosovi gostom, ki bodo	zaman	čakali gostitelja. Kako se bodo jezili in kleli	A
Kako bodo čakali, kako gledali na ure!	Zaman.	Tistega ne bo, ki bi jih gostil.	A
Kakšne bodo posledice?	Zaman	bo ves trud, vsa muka, vse žrtve.Seveda bi bil	A
In še predraga ni.« »	Zaman	sem žrtvoval svoj ugled in svoj denar,« je tarnal	A
načel, Hostnik pa svojih; župan in župnik sta	zaman	mirila in pogovarjala; odločiti je morala višja	A
samo iz samote, iz brezdelja ven! Ponižen je	zaman	odganjal hude misli.Naskok je bil vedno silnejši	A
ne pozna. Ko se je Ponižen prepričal, da bi	zaman	ponovil prošnjo, se mu je vzdignil moški ponos	A
in proračun!« Ivan je vzel listine v roke in	zaman	iskal teh potrebnih del.Uvidel je, da je bil	A
»Jaz? K bratu?« je vpila na Cilo, ki jo je	zaman	pogovarjala in mirila.»V to hišo?	A
Semeringa dol ne bo para.« Ivan se je ustavljal	zaman,	ker mu je stala nasproti vsa družba in najodločneje	A
lepo, če ne zanj? Koga spravlja ona tolikokrat	zaman	s svojo veselostjo v dobro voljo?Ona pridobiva	A
je na svarilne zglede starih Slovanov. Vse	zaman.	Nazadnje je prosil, milo prosil eno za drugo	A
On da bi se jezil? Tega veselja	zaman	pričakuje njegova žena, zaman gospod Strada	A
Tega veselja zaman pričakuje njegova žena,	zaman	gospod Strada.Ona zapravlja tam, si je mislil	A
Ivan je bežal. Vse	zaman,	vse izgubljeno, vse uničeno, je kimal sam sebi	A
katerih se je navadno oglašal Matizelj. Ali vse	zaman!	Matizlja ni bilo nikjer, ravno danes, ko ga je	A
hitro pričakovati kakega boja. Ali vse je bilo	zaman.	Tretji dan proti večeru se nenadoma zgrabijo	A
navadi. Mati jo je iskala vse do poldneva in jo	zaman	klicala v širni ravnici.Nato so jo šli iskat	A
nebo. Le najlepši izmed njih, ki jih je seveda	zaman	iskal, je spuščenih rok obsedel na kamnu in	A
vsak kotiček in vsako luknjo, a je bilo kajpada	zaman.	Že dopoldne so jo začeli iskati tudi podložniki	A
edinki še na sosednje gradove, a tudi to je bilo	zaman.	Natanko opolnoči je velel grof privesti iz ječe	A
je zvedava in mila deklica, ki sta ji starša	zaman	skušala privzgojiti plemenitaško vzvišenost	A
si namreč že dolgo želela otroka, a sta nanj	zaman	čakala. »Prepričan sem, da nama je tega otroka	A
ponoči. Lovci, ki prežijo na veliko divjad, bi tu	zaman	čakali.Fazani in divje race lovijo podnevi.	A
Preobračal in pepelil se je torej na robu sna in se	zaman	skušal izbrcati iz škrlatne svetlo be, ki ga	A
Zdaj so možje spet utihnili. Deček je	zaman	čakal, da bo kateri ugovarjal. In ko se je potem	A
Pa kako tudi bi? Za žensko ne pravijo	zaman:	večjo luknjo ima med nogami, večjo ima tudi	A
najverjetneje tudi samo želelo razodeti. Toda,	zaman.	Oba, on in violina sta bila to noč ujeta v dva	A
zaslepil z žarometi. Vedoč, da ga bo povozil, se je	zaman	umikal, bežal zmeraj v drugi smeri.Kamorkoli	A
zaradi politike, tovariš, se boš zmeraj tepel	zaman.	Ko se boš pa tepel za kruh ali babo, takrat,	A
je tako tudi zavdarjalo. Zato sem si seveda	zaman	prizadeval, da bi ji bila vožnja udobna in sem	A
Jaz, jaz, se je še smejala. Ki sem te danes	zaman	čakala. Zatiščal sem oči in prisluhnil v pozvenevajo	A
je prosila. Če pa nimam ure, sem se seveda	zaman	oziral po sobi, ker je ni imel niti sostanovalec	A
omizju in je nekaj dolgih, težkih trenutkov	zaman	čakal.Prišel sem, je nato spet krehnil.	A
svinja, kot zdaj vsi naokoli pravijo, si je	zaman	prizadeval, da bi govoril razločno in glasneje	A
Nato smo šele pred vežico zastali in smo se	zaman	ozirali med kamni, saj ni bilo na pokopališču	A
stopil v rit! se je pulil redarjem in ga je	zaman	skušal znova doseči. Napravil boš ti meni nekaj	A
SERVIS DOBRIH AVTOMOBILOV.	Zaman	smo ga potem združno prepričevali, da mu pač	A
»Ej! Eeeeej!« se je	zaman	ozirala.»Ali je vsaj kje kdo?	A
se ji je nasmehnila luna. »Saj nisem nocoj	zaman	polna luna!« ji je pomežiknila.»Ju bom že malce	A
Poslovil, ne da bi se poslovila.	Zaman	jo je bil čakal takrat na dogovorjenem mestu	A
Sovražil jih je bil in jih nosil z odporom, jih	zaman	trgal v orehu. Med novimi, obnovljenimi	A
tilniku in z zbadljivimi, okuženimi rezili!	Zaman	je njena srbljivost, njeno ponagajanje, in prezgodaj	A
papeži zastonj napenjajo, njihovi pomočniki se	zaman	postavljajo na glavo, zamorca perejo, pričakujoč	A
preziral. Dobro je vedel, da te pravičnosti	zaman	pričakuje, njegov zavod nikoli ni zavidal, kajti	A
zidovih je samevalo nekaj avtomobilov, ki so danes	zaman	čakali popravila, nikjer nobene luči, nikjer	A
držala na stežaj odprtega, pogrebci so rakev	zaman	spuščali v jamo, odločno se je upirala in je	A
obrnjeno na to, zdaj na drugo stran, a vse je bilo	zaman,	ves napor odveč, koža na plečih pogrebcev se	A
kliče po nepotrebnem Boga za pričo. Toda vse	zaman	‒ priseči je moral.Sarajlija je bil štiri mesece	A
razmerje, tako, da človeške žrtve niso padle	zaman,	blagostanje ni trpelo ‒« »E-e, gospodu inženirju	A
Torej nič filantropije? Onda vem, da sem prišel	zaman	prosit.« »Zaman, zaman.	A
Onda vem, da sem prišel zaman prosit.« »	Zaman,	zaman.Vedite pa tudi, da kdor ni z nami, je	A
Onda vem, da sem prišel zaman prosit.« »Zaman,	zaman.	Vedite pa tudi, da kdor ni z nami, je proti nam	A
ječe, in poleg zvonil in z roko bil po mizi;	zaman	je dr.Korenina dajal penastemu svojemu klientu	A
ni bil kos. Prosil sem ga, rotil, pestil ‒	zaman!	Vstal je pač izza mize, kakor je bilo v mojem	A
kremplje slaba druščina in brezbožno časopisje.	Zaman	so zdaj solze! Postal je rdečkar.	A
slovstva, sem vtaknil v žep. . / . / stran 25 . /	Zaman!	Vse stanovanje jim je na razpolago, tla, stropi	A
spomni moje petdesetletnice. Ali pričakujem	zaman.	In se mi stvar zdi čudna in ‒ kratkomalo prosim	A
in naposled v kavarno. ‒ Drugo jutro sem ga	zaman	iskal v pisarni.Ležal je doma, sveča mu je še	A
uničila toča. Streljali so sicer zoper točo, toda	zaman:	vsa letošnja letina je šla brlizgat rakom, še	A
bridka resnica: hišne duri so bile zaklenjene,	zaman	se je obešal na veliko mrzlo kljuko. Na glas	A
Zopet se je z rokama obesil na mrzlo kljuko ‒	zaman!	‒ in zopet so se mu udrle tihe solze. Stisnil	A
izprevidela, da je opravila pri Marjanici ‒	zaman	je bila pot!Čemu bi se dalje mudila ...	A
tulil, otepal je z glavo in smukal s taco, toda	zaman	‒ slušalki sta se mu držali ušes kakor prirasli	A
prebivalci le na vrvici. Drugače, je rekel, je	zaman	vse prizadevanje za olepšavo mesta. In mi je	A
šestkrat je bil na novo zasajen in urejen ‒ vse	zaman.	Žične ograje izruvane in odnesene, trata razhojena	A
izmed skal in se otel bukovih klešč. Toda vse	zaman.	Vihar je šumel v vejah, padla bukev se ni ganila	A
skušal pomagati iz strašne zagatne stiske. ‒ Vse	zaman.	‒	A
sam kaj ne naredi. Vse besede tolažbe so bile	zaman.	Ves čas, ko je ležala na mrtvaškem odru, se ni	A
učaka ure, ko bo vdova Jančarica gledala za njim	zaman.	Toda v istem hipu se mu je smilila in ji je	A
vetrove. Tolpa bi zatulila, vsako povelje bi bilo	zaman,	peščica bi zmogla tisoče. Iztoku se je užalilo	A
grmovje, na ravnino ‒ izginil je dan, Svarun je	zaman	čakal, Iztoka ni bilo od nikoder. Starec je	A
zopet brez družbe hodila po samotni poti in	zaman	čakala, da bi dospela do ljudi, do hiš ali pa	A
/ stran 92 . / ENAJSTO POGLAVJE Ne priča	zaman	Svetonij, da je že mogočni vojak in duhoviti	A
priklonil pod katismo, se še enkrat ozrl po Ireni,	zaman.	Nato je zdirjal.	A
s ceste po ljubezni koprneči pogledi, tedaj	zaman	išče njenih oči.Zdi se mu, da je že videl vsake	A
novo življenje. Iztok; ti nisi pevec, zato je	zaman	moja beseda.« Starec se je razžalostil, upognil	A
morem več. Udarite, prigovarjam starešinam, vse	zaman.	Na vzhodu ni miru.	A
Ko bi se le vrnil Iztok!« »Ne vrne se ‒	zaman	ga čakata.Škoda plemenitega rodu!«	A
»Žalost, žalost velika, Svarune! Pot	zaman.	Med brati divja boj, lomijo se kopja, sekire	A
Privedla sem ti Ireno, da te kaznuje, ker te je	zaman	čakala nocojšnjo noč, nezvesti!« Samo za spoznanje	A
Tudi Epafrodit je hodil po terasah. Ves dan je	zaman	pričakoval Iztoka.Začelo ga je skrbeti.	A
meče in kopja zase in za Ireno. Epafrodit ni	zaman	rojen na Grškem.Otme se sam.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani