Zazdelo se mu je, da je bil do Bogataja premehak in da bi bil moral nastopati, kakor zna Tine. Ko se je domislil smrek pod planino, je v njem vzkipelo prešerno veselje, da so ga tako temeljito izpodžagali. Čeprav bi bil rad povedal Neži in Agati, ki se bosta z njim veselili, se mu vendar ni mudilo domov, gledal je in poslušal in v duši mu je zagorelo upanje, da se bo tudi glede njegovega dolga kako sprevrglo.