Bojazen je utripala v srcih in iz bojazni so se porajale čudne misli, kakršnih ni ob belem dnevu in ki čakajo tam v sencah. Vesele so morda časih, ali tisto veselje je bolestno;, ne frfotá prijetno, kakor metulj v soncu, in tudi ni glasno, kakor pesem; molči in leži pod težko mislijo, živ človek v rakvi.
Pride morda mati, vsa obložena, z veselim nasmehom v obrazu.