»To je prav, to je prav, da se je vse zvedelo,« je ponavljal in nametal na Jero še kopo grdih pritikljajev, potem pa naglo dostavil: »A ‒ in ti ne veš, kako smo zamenjali! Golobova, ho, tako ji stoji k rokam vsako delo, da je le veselje!« Franca je na eno oko na pol zamižala in ga pomenljivo pogledala: »Le glej, da se navsezadnje še z Matijem ne stepeta, ko se vrne z vojske.«