veji (46-145)

ženske, da nobene ni blizu?“ ”... kakor kaplja na	veji,	bi dal beraču na cesti, če bi ga maral!Ali krivično	A
stojita mati in sin drugoma na gladko polirani	veji	ter strmita s topimi očmi od stekla. Sinjeoki	A
da je treba le še poseči, kakor po jabolku na	veji.	”Budalo, da se nisem prej domislil, zdavnaj	A
20. Na	veji	se trese rosna kapljica »Marjanica	A
začele uresničevati... Če si prost kakor ptiček na	veji,	nimaš nobene skrbi.Če pa nekaj imaš, nimaš samo	A
posedala na ograji in prepevala kakor slavčka na	veji,	sama sva stikala po planjavi sem ter tja in	A
Večkrat se mi je zazdelo, da sem kot ptič na	veji,	ki lahko svobodno poje in dela, kar mu je najbolj	A
poskočna mazurka, ki sem jo prepeval kot ptiček na	veji	iz dneva v dan.Tisti, ki je dejal, da sem hodil	A
prav tako, kakor se zberó lastovice na jesenski	veji,	ko se odpravljajo na sončni jug. »Kakšna je	A
bodisi na zemlji pod grivo, bodisi visoko na	veji	ob deblu.Pisani pinož, rumeni strnad in zlata	A
, ki prišiva svoje gnezdo na rogovilico pri	veji,	da mu giblje sapa mladiče v tej zračni zibelki	A
tako gnezdo, a še to je viselo na tako šibki	veji,	da nisem mogel do njega! Nad Lovskim	A
tolmun sam so obsevali sončni žarki. Na suhi	veji	nad vodo je čepel debeloglavec, sivi kačji pastir	A
Mala osebica se je napihnila kakor žabica na	veji	in enaka užaljeni kraljici je odšla, ko ga je	A
slišala in mi je pritekla na pomoč. Pri zadnji	veji	sem se ujel, ravno nad črnim breznom!Tako je	A
črnimi lisami pokrita koža pa je visela na vrbovi	veji,	in Tinač je pripovedoval Naconu, da si bode	A
pa zgnije vsako leto hruški Gospodični sad na	veji	še prej, nego je dozorel; samo pri vrhu ga ji	A
je zopet odrinil navzdol. Tedaj je opazil na	veji,	ki je segala do graščinskega zida, staro ščinkavčevo	A
preiskati malo gnezdišče. Lagano se je spustil po	veji	proti zidu ter končno prilezel čisto do zida	A
daljšemu pogledu. Že je hotel zopet odriniti po	veji,	kar ga prešine misel, da morda tiči za umazanim	A
Jurij Ljudevit je tu!« zaječal je dijak na	veji.	Otrpnilo mu je telo, a se niti ganiti ni mogel	A
svoj samokres ter ga sprožil proti dečku na	veji,	da se je pok razlegal široko naokrog.Ko se je	A
duhovniki popevali: »V gaju zelenem na lipovi	veji,	« počila je vest, da bo knez zdaj delil svoje	A
razprostrtih vrhovih starih hrastov je sedel kos na	veji	ter pošiljal v hladni večer milobno svojo pesem	A
naravneje nego to? Rod človeški je kakor list na	veji.	Veja ostane, list pa odpade v jeseni!«	A
se je sklonil ter krčevito pograbil po zeleni	veji.	Napenjal je vse moči, ali niti za trenutek ni	A
kjer leži le predolgo. In končno ‒ na suhi	veji,	s katere se odpira pogled v globoki dol, zbudi	A
smrečje ali pa če je v jutru že klepal na svoji	veji.	In Jernač izpod Skale, ki je bil tudi z nami	A
ogibal vsake suhljadi, prav kakor bi na sleherni	veji	tičal petelin in bi se bilo bati, da ga preplašé	A
dva orjaka-petelina, viseča ondi na smrekovi	veji.	Ali ti je všeč tako, Jernač?«	A
odgovori le-tá čemerno, »če pa bosta tudi visela na	veji,	ne vem!Gospodu Andreju nič kaj ne zaupam; pravijo	A
vabil družico k sebi, kakor jo vabi petelin na	veji!	« »Če ustreli gospod Andrej petelina,« odgovori	A
oči, da bi čim prej ugledala pevca na temni	veji.	Priskakala vsa v potu svojega obraza ‒ in to	A
ljubljenec pa je pričel tako udelovati na svoji	veji,	kakor da so mu v nevarnosti vse grahaste ljubice	A
skoro slepec bi ga moral ugledati! Na drugi	veji	od vrha tiči, in če pogledate nekoliko proti	A
pričetka opazil črne oble, ki je tičala na tej	veji.	Pripravim puško.	A
Pomerim. Oblo na	veji	sem imel nedvomno pred sabo, in ko sem menil	A
dognala, da sem streljal v neki zarastek na	veji,	dober vatel pod petelinom.Če bi bilo mogoče	A
oči na zelenosvetlega petelina, ki je visel na	veji	bližnje smreke. »Praznih rok prihajata,« zasmeje	A
svojo dolžnost. Jernač izpod Skale, tam na	veji	visi petelin in kakor veš, dela obljuba dolgove	A
ubiti petelin, pa ugledate, da sedi že drug na	veji,	in kokoši pod njim ga poslušajo takisto veselo	A
enkrat podoben divjemu petelinu, ki poje na	veji	spomladi sredi gozda.In pri tem ostanem.	A
nazobala sladkih češenj, katerih je bilo na vsaki	veji	v obilici.Ko je korakala po lazu ter prihajala	A
hočejo,l oglasi se iznova ta čudna ptica na	veji,	mmoj ni bil nikoli in nikoli ne bo!Prav mu je	A
kremplje in se pozibavala na gibčni drevesni	veji.	»Winetu izgnan iz rezervata!« sem zavpil v ledeni	A
je pastir nosil na kaščo; zaprta svetiljka na	veji	hruške je trepetala. Repnik je obrnil lan in	A
molčé in oprezno, da še ptica, ki je čvrčala na	veji,	ni nehala peti.Ali so Turki blizu, ali so še	A
le kaj zavohajo, pa bo ta ali oni bingljal na	veji,	kakor so to pomlad vsi tisti, ki so jih pozimi	A
se je prepevajoči . / . / stran 7 . / ptič na	veji	sukal, se obračal na vse strani in skušal privabiti	A
obeh rokah. Ostrorogi Jelen se je obrnil na	veji	razglednega hrasta in pogledal prek osvetljenega	A
Njega, Ostrorogega Jelena. Previdno je stopal po	veji	naprej, dokler se ni pod njim pošibila. Obstal	A
Ostrorogi je privezal drevak k močni vrbovi	veji,	zmetal nekaj naročij suhega lesa na skalo in	A
Juh, juh, juh! Na vrhu Rožnega hriba, na	veji	razglednega bresta, ki se je kakor roka stegala	A
povsem umirila. Razkoračila se je na debeli	veji,	napela dokaj trdo lok in pomerila.»Drrrnk« je	A
žive duše več pod hrastom. Na spodnji debeli	veji	pa je viselo mrtvo truplo Vernazzovo.‒	A
. / stran 85 . / grad. Že je bil na zadnji	veji,	ko zasliši tiho ječanje od zdolaj gor.Ni videl	A
se Samol. »Čakaj, povem ti. Ti si peresce na	veji:	jaz pihnem, pa odletiš; jaz zinem eno, pa te	A
da gospod Peter doli pod gradom v gozdu ‒ na	veji	visi mrtev.Da je bilo to naznanilo grenka kapljica	A
stran, zahrščalo je gori po na pol suhi hrastovi	veji;	začulo se je, kakor bi hromi starec zaječal	A
polža s pota, švignil sedaj po tej, sedaj po oni	veji	in odbil nekaj peresc ter žvižgal med potom	A
tretjemu pa pritrdim konopec na tisti platanini	veji,	katere spomladi nalašč nisem dal odsekati.«	A
spreleti groza in noge mu obstanejo: na krepki	veji	te platane visi na konopcu mlad, lično oblečen	A
obvisi ta ne pretežki mladenič na pripravni	veji	nad svojim sedežem, in že stopi podjeten capin	A
človeške namere rosna kaplja, ki se blešči na	veji,	veter potegne in kaplje ni!Ti si mlad, prijatelj	A
jih gledat vesel v zelenem gozdu ob potoku; na	veji	sedél je stari in pel v zelenem gozdu ob potoku	A
prej nego meniva obe: človek je kakor kaplja na	veji	in smrt pride kakor tat ponoči.« »Ljuba mati	A
lahkem pomenku ter ne daleč od njega na smrekovi	veji	sedi kos in jima prepeva.Nepopisna grenkost	A
teh besedah buti na drevo, ali ne ostane na	veji,	s katere so se zaganjali drugi, ampak zleze	A
pocedile, kadar je ugledal katero. Stoječ na tanki	veji	kakega visečega drevesa, je privabil marsikatero	A
kamor jo je bil položil, ampak je visela na	veji	in bila napeta.Francelj se začudi in pogleda	A
Ozira se med veje. Na dolgi	veji	zagleda veverico, ki čepi zgrbljeno in ga svetlo	A
jajcih in valila, je stal vse noči tik nje na	veji	in jo varoval, podnevi je hodil iskat hrane	A
okrenila počasi proti mladiču, ki se je ustavil na	veji	nad njo, gledal zvedavo in nekako vprašujoče	A
enkrat, dvakrat od hipne bolečine, izgubila na	veji	ravnotežje in se prevrnila tako vznak, da je	A
sedi že več kakor poldrugi lučaj oddaljen na	veji,	splahuta, se dvigne v zrak med snežinke in leti	A
jajcih in valila, je stal vse noči tik nje na	veji	in jo va roval, podnevi je hodil iskat hrane	A
okrenila počasi proti mladiču, ki se je ustavil na	veji	nad njo, gledal zvedavo in nekako vprašujoče	A
enkrat, dvakrat od hipne bolečine, izgubila na	veji	ravnotežje in se prevrnila tako vznak, da je	A
samomor? Ozrla se je v bojazni, da bo na kakšni	veji	razbohotenega kložja uzrla obešenca, čeprav	A
vse Karnice, - prvič in zadnjič sta bili obe	veji	te družine skupaj.Vsa soseska je pridregnila	A
sitno, v hosti nič parketa ni. Trubadur na	veji	poje kuram kurje pesmi svoje, po nevestah hrepeni	A
obraz. Včasih upogne Salda glavo, da se umakne	veji,	viseči že preko pota.Kar ugleda med zelenjem	A
beli, sta zraven nje na tleh kot dve odlomljeni	veji	kakšnega belega drevesa.Zgoraj ob stisnjeni	A
prepir imele. ◆ Star človek je kot kaplja na	veji.	◆ Star človek je sam sebi napoti.	A
njej, samo na eni, daleč k tlom pripognjeni	veji	je viselo lepo rdeče jabolko.S hitrimi koraki	A
preden sem prišla. Človeški primer ptička na	veji	je.Svoboda gibanja, dejanj, dajanj.	A
Tonček je pa vse videl, kako cveto: na vsaki	veji	je toliko cvetov, da bo češenj še vse polno	A
je skoz okno oglasila nebeška melodija. Na	veji	pod oknom je sedel pravi slavček.Zvedel je o	A
Potem ji je naredil lesene noge, ji odsekal	veji	namesto bergel in jo naučil moliti spokorni	A
opice, močni kot voli, veseli kot ptički na	veji,	pridejo in nenadoma odpotujejo, skačejo s streh	A
in se približali Julesburgu, ki leži na južni	veji	reke Platte. Na tem mestu je bila 23	A
presenetil pogled na Šeširskega muca, ki je sedel na	veji	drevesa nedaleč stran. Maček se je samo	A
izgovorila, je pogledala navzgor, in glej, na	veji	drevesa je znova sedel Muc. »Si rekla	A
svojih let, ampak tam je srečna kot ptička na	veji.	" "Zato, ker so odvisni od nje, potrebujejo jo	A
priljubljena, saj je pripadala zgrešeni družinski	veji.	Daleč nazaj v preteklosti je prišlo do nekakšnega	A
kristale ali tudi gručo lešnikov na leskovi	veji;	na kar je mati navadno spet odvračala, češ ali	A
bilo videti drevo, namesto s sadovi, z vejo ob	veji,	obloženo s kamni, kar bi brez otroka pomenilo	A
je bilo varljivo podobno tistemu na sosednji	veji,	ob katerem pa se ti ni, če si ugriznil vanj	A
sem lahko takole za sodnika celi gospodarski	veji?	Jasno kot beli dan, da nisem nič drugega	A
podjetjem manjka globina. Kot pri vsaki novi	veji	gospodarstva so tudi tu glavnina zaposlenih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 46 146 246 346 446 546 646 746 846 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani