Narava se ni zavila v temo in na nebu je še vedno rumenela zarja zahajajočega sonca! Nekje tam gori v razprostrtih vrhovih starih hrastov je sedel kos na veji ter pošiljal v hladni večer milobno svojo pesem. Ta pesem je donela po gaju in sladki njeni glasovi so prihajali tudi v prekipeči srci tu dol ter se družili ondi s harmonijami ljubezni, s harmonijami sreče.