nova beseda iz Slovenije
ne maram več samo gledati rumenega jabolka na | veji; | če ga ne dosežem, ga odklatim.Pa če me zarad | A |
bodo dali sami Franki kraljestvo na hrastovi | veji, | namesto krone ‒ lanec okoli vrata, namesto prestola | A |
soareji; tvoj mož pa kot prilepljen ptič na | veji | od daleč glej mi kakor stara mama. Jaz zrl le | A |
k sebi ga, in nič več ni sam... Zdaj visi na | veji | tam. Resnica Skrili so resnico, deklico | A |
tiho čaka konca lova. Slavec čute tam na | veji | v zrak ljubezni sladke lije in odmeva | A |
življenje, Izgubil brez sadú sem cvet. Na šibki | veji, | tanki smreki Pripela tukaj dom si svoj; Preblizo | A |
takó, (Če pesem je žvergolenje to) Ko tica na | veji | poje, Vesele, pa žalostne vmés, Priproste pesmi | A |
stran 9 . / Škržat in rega Božja žabica na | veji | se s škržatom krega: »Rega, rega, rega, rega | A |
kakó topóla žalostno drhti, ne slišite, kakó na | veji | ptičica cvrči? Kakó topola naj brez listov zdaj | A |
brez listov zdaj šumi, kakó naj ptičica na goli | veji | žvrgoli? Topola, ah, ne ve, če še kdaj ozeleni | A |
tralala, sova ga je vzela, hopsasa! Čuk sedi na | veji, | tralala, sova na vereji, hopsasa! Sova čuku | A |
kakšen glas imaš. A kukav′ca je kukala, na | veji | se je gugala. Kuku, kuku, kuku, kuku, tako je | A |
sam svoj advent. Korejo plešemo na tanki | veji, | zvečer z nadležnimi in v testament. Me v graptolitu | A |
in naprej vzdiguje iz luže na tleh dve suhi | veji | in ju upogiba z močnimi sunki, da bi ju do kraja | A |
In tedaj ga je zagledal. Visel je na hrastovi | veji. | »Obesil se je!« je polglasno rekel Peter | A |
minila pomlad. Videl je, kako se je na platanini | veji | pred oknom razrastlo brstje v široko listje | A |
Kadetka se je nedolžno gugala na dolgi stranski | veji | sivo zelene vrbe.V svojem rdečem krilcu je bila | A |
dedci. In res, ptičica je bila, ptičica, toda na | veji. | Ni in ni šla na limanice. | A |
veter izdihnil: ni ga, da bi obrnil list na | veji | in na cesti zavrtinčil prah.Cene zmaje z glavo | A |
trepetajoči svetlobi. Veverica je bila zdaj na | veji | nad njunima glavama, zazibala se je, da se je | A |
dvigala iz želodca, sam pa je, sedeč na debeli | veji, | prerezal vrv. Vedel je, kaj se bo zgodilo in | A |
zakotalila po sadovnjaku v dolino. Sedeč na | veji | se je tako krohotal, da je telebnil kot je bil | A |
nad uljnjakom in obvisel kakor živ koruselj na | veji | nizkega drevesa.Ko so se pomirile čebele, je | A |
Narodnemu pregovoru je človek: kakor kaplja na | veji, | kakor dim nad streho. Ta ga stavi vzpored z | A |
odkoder ni izhoda. ‒ Človek je res kaplja na | veji, | dim nad streho.‒ A drugi? | A |
konja in splezal na črešnjo. Ko je stal na prvi | veji, | mu je pl. Pester med krohotom družbe zaklical | A |
nanjo! Pozor!« je velel Mik in stopil za dve | veji | više.Veverica ni čakala plezalca: v silnem skoku | A |
samem skoku je bil polh v grmu in na najvišji | veji. | Lisko je togotno bevskal v grm, polh si je s | A |
Pa je visoko dvignil nogo in se izprehodil po | veji | s počasnim, teht nim korakom.Tako stopa kralj | A |
potrese bujno perje in se zamišljen sprehaja po | veji. | »Kje ste kokoške ‒ ljubice? | A |
poskusil gibati z rokami in nogami. Dve debeli | veji, | na kljuko zrasli, sta ga imeli ujetega čez pas | A |
Fanta, takole je. Jošta sta rešili dve debeli | veji, | ki sta se na kljuke zadrli v zemljo tik ob njem | A |
mu omagale peruti in kakor bolehen sokol na | veji | je visel v sedlu.Kakor je ljubil Iztoka, pa | A |
umrét. Pa vendar veruje, da je ščinkovec na | veji | tam in da čaka nanj.Ti Bog usmiljeni mu bodi | A |
če je stopil na suho dračje; postala je na | veji, | vzdignila glavo in košati rep, gledala nanj | A |
je plaha veverica, stala je osupla na visoki | veji. | ”Nikar se ne boj!“ se je nasmehnil Jure. | A |
bil Jure prišel ... Ko se je zibal na visoki | veji | in je gledal, kako se je listje narahlo premikalo | A |
storili, ubožec moj?“ ... in je videl veverico na | veji | in srno v potoku in črnega raka, ki je odpiral | A |
listjem se je svetil ves bel; zibal se je na | veji | enakomerno in sunkoma, kakor na klinu v gajbi | A |
štrlele veje kostanjev izpod snega. Na spodnji | veji, | natanko tam, kamor je bil planil iz veže, se | A |
”Za kakšno?“ se je začudil grabež. ”Na | veji | sem visel, pa sem padel v zaklad,“ je rekel | A |
utonilo v noč, ali kar se je zibalo na samotni | veji | tam zunaj sredi polja, ni bilo drugega nego | A |
mrzlem spoznanju, da ne dosežeš niti jabolka na | veji, | niti kruha na sosedovi mizi, nikar zvezde nebeške | A |
droben listič je visel visoko gori na tenki | veji. | Trepetal je in se zvijal, ni se hotel odluščiti | A |
slišiš nobene kaplje; časih vztrepeče list na | veji, | zdrkne vel in truden na mokra tla.Ves vesoljni | A |
ženske, da nobene ni blizu?“ ”... kakor kaplja na | veji, | bi dal beraču na cesti, če bi ga maral!Ali krivično | A |
stojita mati in sin drugoma na gladko polirani | veji | ter strmita s topimi očmi od stekla. Sinjeoki | A |
da je treba le še poseči, kakor po jabolku na | veji. | ”Budalo, da se nisem prej domislil, zdavnaj | A |
20. Na | veji | se trese rosna kapljica »Marjanica | A |
začele uresničevati... Če si prost kakor ptiček na | veji, | nimaš nobene skrbi.Če pa nekaj imaš, nimaš samo | A |
posedala na ograji in prepevala kakor slavčka na | veji, | sama sva stikala po planjavi sem ter tja in | A |
Večkrat se mi je zazdelo, da sem kot ptič na | veji, | ki lahko svobodno poje in dela, kar mu je najbolj | A |
poskočna mazurka, ki sem jo prepeval kot ptiček na | veji | iz dneva v dan.Tisti, ki je dejal, da sem hodil | A |
prav tako, kakor se zberó lastovice na jesenski | veji, | ko se odpravljajo na sončni jug. »Kakšna je | A |
bodisi na zemlji pod grivo, bodisi visoko na | veji | ob deblu.Pisani pinož, rumeni strnad in zlata | A |
, ki prišiva svoje gnezdo na rogovilico pri | veji, | da mu giblje sapa mladiče v tej zračni zibelki | A |
tako gnezdo, a še to je viselo na tako šibki | veji, | da nisem mogel do njega! Nad Lovskim | A |
tolmun sam so obsevali sončni žarki. Na suhi | veji | nad vodo je čepel debeloglavec, sivi kačji pastir | A |
Mala osebica se je napihnila kakor žabica na | veji | in enaka užaljeni kraljici je odšla, ko ga je | A |
slišala in mi je pritekla na pomoč. Pri zadnji | veji | sem se ujel, ravno nad črnim breznom!Tako je | A |
črnimi lisami pokrita koža pa je visela na vrbovi | veji, | in Tinač je pripovedoval Naconu, da si bode | A |
pa zgnije vsako leto hruški Gospodični sad na | veji | še prej, nego je dozorel; samo pri vrhu ga ji | A |
je zopet odrinil navzdol. Tedaj je opazil na | veji, | ki je segala do graščinskega zida, staro ščinkavčevo | A |
preiskati malo gnezdišče. Lagano se je spustil po | veji | proti zidu ter končno prilezel čisto do zida | A |
daljšemu pogledu. Že je hotel zopet odriniti po | veji, | kar ga prešine misel, da morda tiči za umazanim | A |
Jurij Ljudevit je tu!« zaječal je dijak na | veji. | Otrpnilo mu je telo, a se niti ganiti ni mogel | A |
svoj samokres ter ga sprožil proti dečku na | veji, | da se je pok razlegal široko naokrog.Ko se je | A |
duhovniki popevali: »V gaju zelenem na lipovi | veji, | « počila je vest, da bo knez zdaj delil svoje | A |
razprostrtih vrhovih starih hrastov je sedel kos na | veji | ter pošiljal v hladni večer milobno svojo pesem | A |
naravneje nego to? Rod človeški je kakor list na | veji. | Veja ostane, list pa odpade v jeseni!« | A |
se je sklonil ter krčevito pograbil po zeleni | veji. | Napenjal je vse moči, ali niti za trenutek ni | A |
kjer leži le predolgo. In končno ‒ na suhi | veji, | s katere se odpira pogled v globoki dol, zbudi | A |
smrečje ali pa če je v jutru že klepal na svoji | veji. | In Jernač izpod Skale, ki je bil tudi z nami | A |
ogibal vsake suhljadi, prav kakor bi na sleherni | veji | tičal petelin in bi se bilo bati, da ga preplašé | A |
dva orjaka-petelina, viseča ondi na smrekovi | veji. | Ali ti je všeč tako, Jernač?« | A |
odgovori le-tá čemerno, »če pa bosta tudi visela na | veji, | ne vem!Gospodu Andreju nič kaj ne zaupam; pravijo | A |
vabil družico k sebi, kakor jo vabi petelin na | veji! | « »Če ustreli gospod Andrej petelina,« odgovori | A |
oči, da bi čim prej ugledala pevca na temni | veji. | Priskakala vsa v potu svojega obraza ‒ in to | A |
ljubljenec pa je pričel tako udelovati na svoji | veji, | kakor da so mu v nevarnosti vse grahaste ljubice | A |
skoro slepec bi ga moral ugledati! Na drugi | veji | od vrha tiči, in če pogledate nekoliko proti | A |
pričetka opazil črne oble, ki je tičala na tej | veji. | Pripravim puško. | A |
Pomerim. Oblo na | veji | sem imel nedvomno pred sabo, in ko sem menil | A |
dognala, da sem streljal v neki zarastek na | veji, | dober vatel pod petelinom.Če bi bilo mogoče | A |
oči na zelenosvetlega petelina, ki je visel na | veji | bližnje smreke. »Praznih rok prihajata,« zasmeje | A |
svojo dolžnost. Jernač izpod Skale, tam na | veji | visi petelin in kakor veš, dela obljuba dolgove | A |
ubiti petelin, pa ugledate, da sedi že drug na | veji, | in kokoši pod njim ga poslušajo takisto veselo | A |
enkrat podoben divjemu petelinu, ki poje na | veji | spomladi sredi gozda.In pri tem ostanem. | A |
nazobala sladkih češenj, katerih je bilo na vsaki | veji | v obilici.Ko je korakala po lazu ter prihajala | A |
hočejo,l oglasi se iznova ta čudna ptica na | veji, | mmoj ni bil nikoli in nikoli ne bo!Prav mu je | A |
kremplje in se pozibavala na gibčni drevesni | veji. | »Winetu izgnan iz rezervata!« sem zavpil v ledeni | A |
je pastir nosil na kaščo; zaprta svetiljka na | veji | hruške je trepetala. Repnik je obrnil lan in | A |
molčé in oprezno, da še ptica, ki je čvrčala na | veji, | ni nehala peti.Ali so Turki blizu, ali so še | A |
le kaj zavohajo, pa bo ta ali oni bingljal na | veji, | kakor so to pomlad vsi tisti, ki so jih pozimi | A |
se je prepevajoči . / . / stran 7 . / ptič na | veji | sukal, se obračal na vse strani in skušal privabiti | A |
obeh rokah. Ostrorogi Jelen se je obrnil na | veji | razglednega hrasta in pogledal prek osvetljenega | A |
Njega, Ostrorogega Jelena. Previdno je stopal po | veji | naprej, dokler se ni pod njim pošibila. Obstal | A |
Ostrorogi je privezal drevak k močni vrbovi | veji, | zmetal nekaj naročij suhega lesa na skalo in | A |
Juh, juh, juh! Na vrhu Rožnega hriba, na | veji | razglednega bresta, ki se je kakor roka stegala | A |
povsem umirila. Razkoračila se je na debeli | veji, | napela dokaj trdo lok in pomerila.»Drrrnk« je | A |
žive duše več pod hrastom. Na spodnji debeli | veji | pa je viselo mrtvo truplo Vernazzovo.‒ | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |