ve (401-500)

Kdor ni skusil, ta ne ve! ... Vsak le sam	ve!	...In še sam ne ve ...«	A
Vsak le sam ve! ... In še sam ne	ve	...« Vstal je, se spet umil in si natočil	A
pepel po mrzli nemški zemlji. Teta tega še ne	ve.	Že od prvega svobodnega dne zrači njegovo črno	A
nikdar ne zagazi na krivo pot, nemara sploh ne	ve,	da je bil na pravi ...Ali me poslušaš?	A
Pa me on prehiti: - No, kdo naj zdaj to	ve!	Saj si star komaj dvajset let ...	A
kdo že pred dedom ležal v njej. Kdo naj to	ve?	Po njegovi smrti pa je bila moja.	A
kaj kmalu zagazi v visoko travo. In čeprav	ve,	da je to greh, se ves izgubi v tem čudnem užitku	A
Ta je pameten. Vse	ve!	- He, he, pa si me spravila v kozji	A
še bolj motilo, ker nisem vedel, če Kadetka	ve,	da je tam ležal njen oče.A vse moje otepanje	A
ne veš, zakaj se je ustrelil, kaj? - Kdo to	ve	... - Zaradi mame ...	A
sem se vprašal v mislih. - Kdo pa naj to	ve,	kdaj se bom vrnil? ... -Nato pa sem zamahnil z	A
tisto: neskončnost, vesolje. In samo človek	ve	za ta najveličastnejši prizor, samo njemu je	A
se je zavzel župnik. - Mar tvoja mama ne	ve,	da nam je vojska pobrala srednjega in velikega	A
vojska pobrala srednjega in velikega? - O,	ve!	... -sem zahlipal.	A
vendar ni šla v vodo z otrokom? - Kdo pa to	ve?	-je zmignil Izidor.	A
- Otroka je zagledala! Saj vendar ne	ve,	da je njen sin imel otroka!... -Naglo je vzela	A
do veljave razsodna misel in orožje. Sam bog	ve,	v kakšne misli bi se še bil izgubil, če me ne	A
ki ga ni več. Mrtev je - in Kadetka tega ne	ve.	Ne ve.	A
Mrtev je - in Kadetka tega ne ve. Ne	ve.	Toda slutnjo sem slutil v njenih očeh.	A
Zdaj greva. In pred nama gre teta, ki	ve	vse -.Začel sem iskati izgovora, da bi se vrnil	A
Nedo. Nobene vesti nima od doma, a on vseeno	ve,	da ga je Neda zatajila vsega.Svojo besedo in	A
Poletje je torej tukaj. Toda nihče ne	ve,	kdaj je prišlo, ker so vsi tako zakopani v delo	A
Pologarica je rekla, da ona o tem nič ne	ve;	moža naj počaka, saj bo kmalu prišel.	A
obubožali in pridejo vsi na naša ramena. In kdo	ve,	kakšna zalega je to.Kakor mi je pravil moj sin	A
je poskočil Martin. »Župan	ve,	da je Bernard detektiv, in tudi drugi vedo;	A
nedolžnem zašili.« »Za svoje grehe že vsak sam	ve,	«je dejal Cestar.	A
mu je dal in par lir, malenkost. Kolikor on	ve,	ni nič kradel.V nedeljo sta se našla v Tolminu	A
bo sedel leto dni, je pisala, in še sama ne	ve,	kako se bo v tem času pretolkla.To pismo je	A
zdavnaj ni bil pri spovedi in za katerega se	ve,	da je oče tatu in izgubljene ženske.Ali ji nemara	A
pritiskal svoj zamaščeni klobuk na trebuh in kdo	ve	zakaj zelo spoštljivo gledal starega Hlipa,	A
Da, beseda je strašna stvar! Človek nikdar ne	ve,	kdaj z njo sproži plaz in prikliče smrt.Tako	A
bili dali v šole, bi bil nemara postal... kdo	ve,	kaj bi bil postal.Znanstvenik, kakor se reče	A
Izumitelj? Kaj se	ve?	Vsekakor pa bi bil nenavaden mož ...	A
nemara niti vedela ni, da ga ima rada ... Kaj se	ve?	... Marsikdo bi rekel:	A
pamet se pokaže, kaj pa je v srcu, nihče ne	ve	... Tako je to! ...	A
bil svoje vrste čudak, toda zoprn čudak. Kdo	ve,	od kod se je vzel.Sicer pa ima marsikatera družina	A
Vrata, potem pa naprej po Puštalski dolini ... Kdo	ve,	kam? ...« »Kaj pa Janez?«	A
če sta ga res preveč mlatila po glavi. Kaj se	ve?	...« »In potem so ga odpeljali v norišnico	A
je z dlanjo po nosu in dodal: »Sicer pa, kdo	ve?	Nemara se bo rodil? ...	A
Tisti, ki bo pisal o naših ljudeh! ... Kaj se	ve?	...« »Saj, kaj se ve ...« je mrtvo zamrmral	A
Kaj se ve? ...« »Saj, kaj se	ve	...« je mrtvo zamrmral pob iz dna svojih misli	A
Modrijani svoja polja in svoje njive. Tam človek	ve	in vidi, da se svet odpira na vse štiri strani	A
Prišel je bil do žalostnega zaključka, da ne	ve,	kakšen je.Zmignil je z rameni in se predal pokrajini	A
bili dali v šole, bi nemara zares pisal. Kaj se	ve	...Sicer pa ljudje tudi prave pesnike in pisatelje	A
»Zakaj? ... Kdo naj to	ve?	...Sicer pa sem ti povedal samo zato, da boš vedel	A
Franjo je v S. Stefano. Mila, kdo	ve	kje.Zanosila je z nekim obmejnim miličnikom	A
Zdaj je ostal sam. O, saj	ve,	kako je ž njim.V bajti nad mestom je.	A
zelo vesel, pravi. Od mene ne zahteva nič, ker	ve,	da je pisateljski kruh tenak;na Mengore bi človek	A
njegovem obrazu sta bojazen in ponos, ker ne	ve,	ali bo zaradi svojega dejanja pohvaljen ali	A
nepremično zamaknjene v praznino. Vse kaže, da ne	ve	več, kje je in da ne sliši in ne vidi, kaj se	A
»Meni ne zaupate!« »Kdor ničesar ne	ve,	ničesar ne pove!« mirno odvrne bolničar in mu	A
prstih sem stopil mimo stebra, in sam vrag naj	ve,	zakaj sem vzdignil desnico k sencu, po vojaško	A
otročaji in se tolkli po kolenih. »Vsak norček	ve,	da ne bi umrl, temveč bi se samo zastrupil.	A
se grozeče ozrli v Presveto Moštaco. Sam vrag	ve,	kaj bi se bilo zgodilo z njim, če ga ne bi bil	A
»Zakaj ste me pa klicali, če Hedvika več	ve?	« Stari Pečan je hodil po hiši s trdim	A
moral javno spregovoriti samo pet besed. Dobro	ve,	da jih ne bi našel, a tudi če bi jih našel,	A
Barandello pa ima izurjeno oko in oster nos. Dobro	ve,	da v ljudstvu vre prav takrat, ko utihne, se	A
njem čudno, neverjetno predrzno upanje: kdo	ve,	morda gre pa domov?Sicer ob tako zgodnji uri	A
ponavadi ne spuščajo jetnikov, saj še zore ni. Kdo	ve,	njega mogoče le izpustijo.Pa prav zdaj za velikonočn	A
pa saj ni Krist kriv, on, Vladimir sploh ne	ve,	ne more več misliti.In še bi pisal, naj sestra	A
naj kar zvoni z malim zvonom, saj kolikor ona	ve,	tisti Poviškaj ni bil pri čistem.Potem pa je	A
hrepenimo, da bi jih še enkrat doživeli. Ko kdo	ve	kje v tujem mestu v zaprti sobi srečamo v zaprašenem	A
nagega, popolnoma nagega, da boš vedel. Kdo	ve,	nemara te še vzamejo.Če ne boš za drugo rabo	A
nisem rekla, da zaupaj v božjo voljo. Bog že	ve,	kaj dela.In vsakih sedem let vse prav pride	A
železnega hlačnega gumba, ki ga je nekdo kdo	ve	kdaj odtisnil v mehki les - in v tisti odtis	A
Marjanci. »Saj,« je zastokala Marjanca, »sam bog	ve,	pod katero nesrečno zvezdo si se rodil.«	A
pritiskal svoj zamaščeni klobuk na trebuh in kdo	ve	zakaj zelo spoštljivo gledal starega Hlipa,	A
repom in kaj poredkoma hlastne z gobcem, ker	ve,	da je vse otepanje in vse hlastanje zaman.Mirno	A
biti svoji sestrici za pestunjo, prav dobro	ve,	da je Tinka pri Paziju na varnem, in zato jo	A
sprehajala po hrbtu kljukastega nosa, prisluhnila bog	ve	kakšni tišini, odtrgala vršiček mladega pelina	A
Njihove kosti še zdavnaj niso strohnele. Bog	ve	kje ležijo, samotne in zapuščene, ampak strohnele	A
nagibe in vsa dejanja, za katere je mislil, da	ve	zanje samo on in njegov Bog, vse je bilo zabeleženo	A
uredništvo, šepnejo zadaj, da ja, da je sranje, da	ve,	gleda predse, na klop, pobegnil prasec.Prijatelja	A
naravnost predse gleda in pripoveduje. Sam ne	ve	od kod, naenkrat ga spet grabi silna strast	A
kotički ližejo nasmeh, je treba videti in vsakdo	ve,	da je bil to takšen polžji poljub, z velikimi	A
Spet se gloda. Spet ne	ve,	kaj bi.Nekaj trga, nekaj list drži med rokami	A
napotiti proti vzhodnemu koncu mesta. Natančno	ve	tam za nekakšne opravke, a korak mu zastaja	A
je zapisal Baha'u'llah. Zdaj Pavel Vatovic ne	ve,	kaj bi, kam bi z rokami, kam s korakom. Otroci	A
zmanjkuje moči za življenje, za bitke, za boje. Ne	ve,	odkod je prišla ta trudnost, nenadna opoldanska	A
ga je kar naprej držal napetega, zanj se ne	ve,	zakaj ni šel na hodnik, ve se pa za drugega	A
napetega, zanj se ne ve, zakaj ni šel na hodnik,	ve	se pa za drugega, visokega, ki je imel ročno	A
ušesih odzvanja znani glas in prav gotovo ne	ve,	kam bi ga del.Prav gotovo čuti na svojih prsih	A
ugleden kulturni delavec, pogumen, ugleden mož, ki	ve,	kaj je pravica in resnica, in ki besede humanizem	A
smehljajoči obrazi vsenaokrog, da Pavel Vatovic ne	ve	kaj s svojim telesom, kretnjami, izobčenec,	A
je odsekano, nemara se zgodi, tako da sam ne	ve,	da je rob zavesti, da ne ve, kdaj se znajde	A
tako da sam ne ve, da je rob zavesti, da ne	ve,	kdaj se znajde v mehaničnem teku.Po praznih	A
grgotanje in z njim slabost v velikih valovih. Zdaj	ve	natančno, da prihaja neznanska onemoglost iz	A
samo do dokončanja nečesa, kar se je, nihče ne	ve	zakaj in kako, tukaj v jutranji uri začelo.	A
prerašča v legendo, o človeku, za katerega se ne	ve,	ali je prišel iz knjig ali pravkar potuje vanje	A
še huje: filozof. V slovenskih krajih se	ve,	kdo je pesnik in kdo filozof. Mogoče je pa	A
stopnja, takemu na vasi rečejo pesnik in vsakdo	ve,	kaj pomeni.Bojim se, da je še hujeje stopnjevana	A
ki kmalu spet izginejo. Da, da, zdaj bralec	ve,	kakšen je bil občutek: lahna vrtoglavica, kot	A
da se je zazidal med skale in knjige, tega ne	ve	nihče.Vsekakor pa govori tako nenavadne stavke	A
kajti prečkati pobočje je kot zibanje, ta človek	ve,	kako nas pobočja zazibajo, tako kakor zemljepis	A
/ stran 111 . / gozdovi, za katere nihče ne	ve	in nihče ne pomisli, da jih je nekdo ustvaril	A
variacije, simetrije ... Ubijejo ga, toda on ne	ve,	da umira zato, da bi se ponovil neki prizor	A
nekakšni podzemeljski jami... Kdor je pameten,	ve,	da lahko oči dvakrat in iz dveh vzrokov odpovedo	A
tisti poleg njega pripravlja kamero. A hkrati	ve,	da mu v obzorju nekaj manjka, starka je izginila	A
daljni zvok do njega. To ji pripoveduje, čeprav	ve,	da ga ne posluša.Vsak ima svoje sanje in svoje	A
sanje, ki ga prebujajo vsako noč. Vendar pa	ve,	da zanjo to niso sanje.Še nikoli ni prižgala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani