ve (501-600)

nikoli ni prižgala sveče pred tisto sliko.	Ve	tudi to, da je resničnost in je življenje, dokler	A
išče njene ustnice, Ada z vso zanesljivostjo	ve,	da nečesa, kar je bilo v njem in kar je bilo	A
izpustili kar tako? In poleg tega Witold dobro	ve,	kaj se v njihovih vrstah zgodi s tistimi, ki	A
veliko kričanja in streljanja, saj natančno	ve,	da je utišala televizor, preden je stopila k	A
dlanjo, tako kot jo je zmeraj nosil. Ada zdaj	ve,	daso mu roke drhtele in da mu je ura ob zapenjanju	A
je kdovekje blodil v samotnih goščavah. Ali	ve,	je rekel, ali Johan Ot ve, kaj je to ris?Kaj	A
samotnih goščavah. Ali ve, je rekel, ali Johan Ot	ve,	kaj je to ris?Kaj je to risíja?	A
in mislil o zgodbi in nazadnje razumel. Zdaj	ve,	kam je stopil to noč. V ris je stopil.	A
Zdaj je v zavezi nove štifte. Kaj	ve	o njih.Malo ali nič.	A
korak zanesel nazaj v gornje gorate kraje, kdo	ve?	Kdo ve uro in dan, ko bo stopil z umitim	A
zanesel nazaj v gornje gorate kraje, kdo ve? Kdo	ve	uro in dan, ko bo stopil z umitim obrazom, z	A
pripeljala, ki vrta in vrta in čaka vprašanj in ne	ve,	kaj in kako bo nanje odgovoril?Ne, Johan Ot	A
menil, ves čas svojega življenja in misel, da ne	ve,	zakaj pravzaprav to sebi v škodo priznava, ampak	A
kozje usnje, pod srajco so goldinarji in kdo	ve,	ali v tem zaselku le ne jemljejo nekoliko preveč	A
poleg svoje živali, a je bilo le prehladno. Kdo	ve,	če bo zjutraj še konj tam?Če ne bo visel v tisti	A
Ne bo se, je dahnila v uho. Že	ve,	že ima izkušnje, že ve, da se težki možak v	A
je dahnila v uho. Že ve, že ima izkušnje, že	ve,	da se težki možak v takih primerih ne prebudi	A
vojvoda in cesar za takšno ravnanje gotovo ne	ve,	je zaključil govornik in tiho mrmranje mu je	A
način, da iz te zmešane vasi, v katero ga je kdo	ve	kateri peklenšček posadil prav sredi tega norega	A
Ana Jelenko še v družbi neke osebe, ki ji ne	ve	imena, pod razpelom razpihovala človeške kosti	A
ženskici na slami, ki niti njenega imena ne	ve.	Kakor ga je žejalo, da bi se v tej neznosni noči	A
sodniku s svojim vplivom, goldinarji, ali kdo	ve	s čim, da ga je vselej uspel potegniti iz dreka	A
odredila Doroteja. Kajti Adam je dobil, zavoljo kdo	ve	kakšnih izrednih zaslug za to hišo, posebno	A
Cesar se zdrzne v snu. Osumljeni ne	ve,	ali bo dočakal jutro. Zares se je sesulo	A
tisti preklasti sodnikovi hčeri lazi. Ki nič ne	ve,	kaj se okrog njega godi.Ki v njeni ugledni družbi	A
živi svoje samostojno življenje in čaka na kdo	ve	kaj, nemara na to, da se bo nekakšen rdeč glavič	A
osumljeni v strahu z zenicami po stropu kroži in ne	ve,	ali bo dočakal jutra. To je ta noč brez sna	A
njegova prevratniška druščina, ki je hotela kdo	ve	kakšno grozodejstvo storiti v temni noči.Sploh	A
temni noči. Sploh njegove povezave, ki so kdo	ve	kam in kdo ve kako visoko segale. Zaradi	A
Sploh njegove povezave, ki so kdo ve kam in kdo	ve	kako visoko segale. Zaradi Doroteje?	A
Med mrčesom in gomazljivci, ki jih je Bog, kdo	ve	za kaj in kdo ve komu v prid in komu v napoto	A
gomazljivci, ki jih je Bog, kdo ve za kaj in kdo	ve	komu v prid in komu v napoto, spočel na zemljo	A
je, zver na begu, neprestano na begu, odkar	ve	zase, na begu. Ne, Johan Ot nikoli ne bo razumel	A
jutranji uri, temu se zmeša. To vejo, vsak otrok	ve,	zato nikogar ni, zato lahko brez skrbi počivaš	A
Dva vojaka sta se ustavila. Pešca iz kdo	ve	katerega polka. Prvi z mečem in dolgo sulico	A
hodnika je zjutraj prišlo nekaj svetlobe od kdo	ve	kod.Kajti okna ni bilo in ne modrega neba v	A
vagabundov, potepuhov, beračev, rudarjev in kdo	ve,	kakšnih sumljivih znancev sodišč še; pravočasno	A
nesmiselne garače in človeške izločke, ki jih je kdo	ve	kakšna neumna nuja na morje pognala.Dobivali	A
hudobne duhove morja, naj jim prizanesejo. Ne	ve	se, kdo jim je pomagal, ampak naslednjega ni	A
Morje ga je zlomilo. Morje	ve,	kaj počne z ljudmi.V nekem neurju mu je ob skaloču	A
Toda možje, ki so se zaradi dolgov ali kdo	ve	katere neumnosti zapisali na galejo, niso bili	A
Blaznost dolbe čeljust. Morje	ve,	kaj hoče.V mehkužnih delih telesa gnezdijo rakci	A
slišno premika v razmehčanih prsih. Bil je kdo	ve	kateri dan od trenutka, ko se je umaknilo brezno	A
Stvar je bila brezupna. Morje	ve,	kaj hoče. Galjot je klical hudiča.	A
Zdaj je videl kopno. Kdo	ve,	katero obalo spet, katero zelenje in kamen in	A
Še enkrat me boš sunil na morsko dno. Kdo	ve,	nemara bi ga res sunil, nemara bi se pognal	A
- Nihče ne	ve,	kdaj jo nosi, je rekel. Ot se je glasno nasmejal	A
ji polnijo z ostrim svežim zrakom, hladno je,	ve,	da je v teh krajih mraz, ve, da je ivje na iglicah	A
zrakom, hladno je, ve, da je v teh krajih mraz,	ve,	da je ivje na iglicah dreves, ampak ne zebe	A
zakaj jaz sem neusmiljeni kralj... To ona	ve,	vsako noč se ji sanja, kako Herodež stopa čez	A
ji polnijo z ostrim svežim zrakom, hladno je,	ve,	da je v teh krajih mraz, ve, da je ivje na iglicah	A
zrakom, hladno je, ve, da je v teh krajih mraz,	ve,	da je ivje na iglicah dreves, ampak ne zebe	A
nabavil, zakaj avtorja vseeno malokdo pozna. Ne	ve,	da jih bo prav kmalu našel tam, kjer jih že	A
sliši jih več, samo oddaljeno hrumenje je še, ne	ve	več, ali bučanje morja ali množic ali pa je	A
stran 5 . / jih sprva sploh ne čuti. Čuti in	ve	samo to, da je zmeraj bolj gola, da jo moški	A
skoraj golo in ona nič ne more zoper to. Čeprav	ve,	da bi morala zavpiti, poklicati očeta, kuharico	A
trebuha, brez moči je, ko se ji približuje, in ko	ve,	da nekdo drug vse to opazuje, nepremično, z	A
oni z dvorišča je pav, to Katarina že dolgo	ve,	prepričan je, da koraka, a v resnici stopica	A
besede o bližini, čeprav pav dobro, še predobro	ve,	da ga mlade ženske rade vidijo, da ga rada vidi	A
konje in koze in čebele, zdelo se mu je tudi, da	ve,	kaj bibilo dobro zanjo.Tu pa je bilo naenkrat	A
s tistimi rumenimi pomarančami, jabolki, kdo	ve	s čim vsem.Knezoškof sede na posteljo, tajnik	A
sprejmete. Knezoškof čuti, da spet prihaja ira, ne	ve,	kaj naj sploh reče: zakaj potem stoji pod okni	A
obstoj zla, ki ga padli angel širi po svetu.	Ve,	še predobro ve, da imata Satan in Zlo veliko	A
padli angel širi po svetu. Ve, še predobro	ve,	da imata Satan in Zlo veliko obrazov, tudi lepih	A
tudi lepih, tudi bleščečih, Bog pa samo enega.	Ve,	da se dobro in zlo spopadata v vsakem človeku	A
pomeni? Tajnik molči, odločil se je molčati, a	ve,	dobro ve, kaj to pomeni.To pomeni, reče knezoškof	A
Tajnik molči, odločil se je molčati, a ve, dobro	ve,	kaj to pomeni.To pomeni, reče knezoškof ljubljanski	A
žensk in moških sumljivega slovesa. Knezoškof	ve:	potovanje je skušnjava in zlo je nalezljivo	A
bo spremenjena in življenje bo drugačno. Ne	ve	še, kako drugačno, a takšno, kakor je bilo doslej	A
raskavim glasom šopiri po Dobravi; zanesljivo	ve,	da se bo to zgodilo, velika sprememba v njenem	A
nepreklicno odločena, da gre naprej, čeprav ne	ve,	kam jo naenkrat vodi življenje, iz tega blata	A
Katarina in ne ona, ne glej, Bog vse vidi, Bog vse	ve,	greh se delati ne sme. Na vozove so nalagali	A
vseeno se je še pogovoril z župnikom Janezom,	ve	se kaj: naj pazijo nanjo, vse, kar ima, je ona	A
deklica v zaobljubo, samo Marija Devica Nebeška	ve,	kakšno; na steni cerkve je obešena veriga EX	A
vklenjeni kristjani v turškem suženjstvu. Marija	ve,	vse skrivnosti pozna, vsakogar, ki se s strahom	A
skupnega s takimi svarili, ženska to čuti, Katarina	ve,	kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj slabo	A
je pila vino? ime mu je Simon, to Amalija že	ve,	molčeč človek je, na senceh ima nekaj sivih	A
strahopetna, zmeraj se umakne, kadar je šibkejša. Če	ve,	da je močnejša, napade, prav to je dokaz, da	A
čuva strašna sestra Pelagija. Sestra Pelagija	ve,	da med tema osebama obstaja skrivna napetost	A
da med tema osebama obstaja skrivna napetost,	ve,	kakšen nemir je zasedel njuni duši, njegovo	A
za mulo v hlevu. Psa pa se naj znebita, kdo	ve,	kje se je klatil.Sedela sta v mraku, dan je	A
odpravila, kam se odpravlja sestra Pelagija? ne	ve,	kaj naj reče, ali sam ve, kdo je, odkar ni več	A
sestra Pelagija? ne ve, kaj naj reče, ali sam	ve,	kdo je, odkar ni več, kar je bil, in odkar ga	A
ne tako, ne tako, ne s človekom, o katerem ne	ve	nič, ve, da je bil jezuit, morda je zbežal,	A
ne tako, ne s človekom, o katerem ne ve nič,	ve,	da je bil jezuit, morda je zbežal, morda ima	A
odličnjaku smehljali, rektor je zadovoljno kimal: ta	ve,	za kaj tukaj gre, kdor hoče delati za Boga,	A
je poklical provincial praepositus in danes	ve,	da je prav zaradi njega, zaradi ljudi, kakor	A
nami vsemi, pater Simon, z Družbo. Kako naj	ve	on, če ne ve predstojnik, zakaj sprašuje njega	A
pater Simon, z Družbo. Kako naj ve on, če ne	ve	predstojnik, zakaj sprašuje njega, ki se je	A
prestopamo zidove, okvire čistega verovanja, če kdo	ve,	kaj je to, če to sploh kdo ve, v Rimu se zbirajo	A
verovanja, če kdo ve, kaj je to, če to sploh kdo	ve,	v Rimu se zbirajo pritožbe, za posvetne vladarje	A
Dunaju in v Parizu, kaj misli sveti oče, to	ve	samo Bog, a pravi čas bodo zvedeli tudi tukaj	A
odnesti s seboj, oropali, pobili, požgali. To	ve	tudi gvaraníjski poveljnik Jose Tiaragu, corregidor	A
na Arona; kdor je pogledal v pasje oči, ta	ve,	da imajo dušo, zakaj bi sicer gledali tako žalostno	A
gledali tako žalostno in vdano, Katarina ne	ve,	ali vse živali, psi po vsej verjetnosti že,	A
odpuščeni pater Simon Lovrenc, Katarina še ne	ve,	zakaj je bil odpuščen, bo že zvedela, kaj hudega	A
cvetjem, kakor nekoč na Dobravi. Simon še ne	ve,	kako ji je bilo na Dobravi, bo že zvedel, taka	A
ravnici, o kateri pripoveduje Simon. Simon ne	ve,	kakšen svet je bil, dokler niso prišli jezuiti	A
svet je bil, dokler niso prišli jezuiti, ne	ve,	ali je bil paradiž, vsekakor so živeli zunaj	A
nevarnostmi, ki ga čakajo, zakaj ob takih dogodkih	ve,	da je Božja navzočnost blizu. In potrebna	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani