nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Avestina, poved v sobesedilu:
Seveda, kako se ju ne bi loteval čuden občutek, ko pa pravkar potujeta po zemeljski lupini, ki ima pod seboj votle prostore, hodnike in predore, skozi katere se ponekod pretaka voda, drugod hladni zračni tokovi, razprostirajo se dvorane in široke pasaže, široke reke hrumijo skozi prazne prostore in majhni potočki se zlivajo vanje, ponekod te vode pridrejo na zemeljsko površje pod drugimi imeni, drugod naredijo velika jezera, ki kmalu spet izginejo. Da, da, zdaj bralec ve, kakšen je bil občutek: lahna vrtoglavica, kot da se mu bo udrlo pod nogami.
Torej: v jesenskem večeru istega leta mlada ženska v neki vasi na robu Krasa gleda skozi okno, zazrta v ugašanje sonca med bori, ko njen zamišljeni pogled pritegne sprva povsem običajen prizor.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani