ve (101-200)

Zelo resno: Molči o tem. Bog sam	ve,	kaj sem prestala. Sedaj je prestano.	A
Hahaha. Je zadosti star, da	ve,	kje je njegov dom in njegova žena.Ni mu treba	A
da je travnik moj. Sedaj pa taji, da nič ne	ve.	Ali ni res, Lenčka, da sem tako prodal?	A
Martin kupčuje pijan, da veš, pijan. Ta norec ne	ve,	da mora biti tisti, ki kupuje, trezen, in oni	A
Tvoji starši bi bili še veseli! ... Sam bog	ve,	kaj vse bo še potegnila za seboj ta strašna	A
deklici moji ... Mija me je že klicala, grem gor,	ve	pospravita za seboj, potem pa naloge ...	A
obiskala. Martin se zasmeji tiho, zadovoljno; on	ve.	TEREZA: Veš, že prej sem imela priložnost	A
noben arest. Ni, ne, sam ko nobeden od nas ne	ve,	če bo žiu ostau, al pa nas bojo vsak hip poklical	A
JAKOB: Kod pa pohajate? In živ krst ne	ve,	kam zbrišete!... Si sama?	A
sanje, kaj me briga tvoje hrepenenje, ki samo ne	ve	kam?Ne očitam ti, da si slabič in sanjár, ne	A
Dà ... vidite: - jaz hodim tod kakor človek, ki	ve,	da ima izvršiti neko imenitno delo, pa se nikakor	A
BROŠ: La la; same govorice; zdaj se še ne	ve	ničesar. DOBNIK: Vsekakor, gospod Broš,	A
bled in plah, ker je pogledal v večnost in ne	ve,	če trepeče od sreče ali od groze ...Človek misli	A
žalostno moje srce, žalostno od hrepenenja, ki ne	ve	ne kod, ne kam ... o, tako žalostno, da sem jokala	A
/ . / stran 38 . / Pa da ona sama tega ne	ve.	VRANČIČEVKA: Nedolžna je še, - in kadar jo	A
svoj ideal ... Kaj hoče in po čem hrepení, to	ve	najmanj on sam.Če bi ga Pavla ljubila, če bi	A
če bi izginila tudi od tam ... In Mlakar ne	ve	doslej še ničesar? OLGA: Ničesar ne, - sicer	A
nikdar več. OLGA: A morda je srečen; - kdo	ve	...Slovó mi je težje, kakor mi je bilo takrat	A
Roké, vzemíte objem poslednji! Ustnice,	ve	duri življenja, zapečatite s poljubom pravičnim	A
pripovedujejo o njem ... da je živel zadnje čase ... po Bog	ve	čigavi krivdi ... v veliki mizeriji ... GROZD	A
pomisli, v sami srajci. Takrat huškne, Bog	ve	odkod, nekaj mrzlega krog mojih nog.Stresem	A
storil? Kar padlo je vse iz mojih rok, sam Bog	ve,	zakaj, sam Bog ve, kedaj ...Gledam, - ali moje	A
vse iz mojih rok, sam Bog ve, zakaj, sam Bog	ve,	kedaj ...Gledam, - ali moje oči so čisto drugačne	A
treba grlo poplakniti. Zaslužka res ni kdo	ve	kaj prida, pa se le toliko nabere, da ravno	A
samo sežgati. KOKALJ Piskernik to kaj dobro	ve.	Zato pa ne kuri v tej goljufivi peči.	A
stavek): Ti bom že dal. Davkarija že tako preveč	ve.	KOKALJ Za gostilničarje nič ne rečem.	A
kmečka nevesta. KOKALJ Kovač je rekel: »Bog	ve,	kakšnega durgeljca bodo poslali sedaj k nam	A
(Vzame bezgovko.) RADO Kdo	ve,	katera bolje nese.(Vzame drugo bezgovko.)	A
vleče vera in duševna potreba k meni, o katerem	ve,	da sem duševni pastir.O, da bi mogel njega pridobiti	A
zarad nje mi teži ‒ čuj nekaj, česar nikdo ne	ve	‒ umor mojega sobojevnika vest, kri prijateljeva	A
nedrju in me kolje. Nikdo je ne pozna, nikdo ne	ve	med sorodniki, da je Čeligoja ubila moja desnica	A
Ali ni rekel, da te ljubi? GROZDANA To se	ve,	da je rekel, to je že tolikokrat rekel. Zmerom	A
NEKLON Ne, mati! Zorislavi: Ali zopet več ne	ve	njegove smrti? VRZA Kaj si rekel?	A
PRIZOR TUGOMER sam: Kaj me srpo gledate,	ve	stara drevesa? Da, videla ste me tu ponižanega	A
okoli kakor kakov osemnajstletni golobrad, ki ne	ve	še, kaj je ženska. FRIDRIH Ravno v tem oziru	A
oženijo ‒ da nehajo za drugimi letati. To se	ve,	samo zato, sicer vem, da žena pameti ne da.	A
soprog v svesti, da grofica Elizabeta Frankopan	ve,	kaj bi imela v tem slučaju storiti. FRIDRIH	A
žena mu življenje grenila kakor prva. On naj	ve,	da sem se mu iz višje ljubezni vdala, nego li	A
gospoda sina obiskati, ne li? FRIDRIH Moj oče	ve,	da, kadar pride obiskat me, najde pri meni sinovsko	A
tebe naredi tepec, ki ne misli nič, ali mož, ki	ve,	kdo je in kaj ima biti.Ti si moj prvorojenec	A
Tega si ni predrznil! On	ve,	kaj ga čaka, ko bi bil to storil. SOTEŠČAN	A
Kako se bo pri nas živelo to zimo, to sam Bog	ve!	Tona.	A
tesat in koruzne žgance jest. Lojz. E, vsak	ve	sam najbolje, kje ga čevelj žuli. Dolenc.	A
Lepo si imela izpeljano! Saj vsa vas	ve,	kaj se je zgodilo tvojemu očetu, samo ti da	A
Midva z mojo Alenčico se še nisva sporekla. Bog	ve,	da ne. Tona.	A
Ta je pa pametna! Jaz sem čevljar in vsak	ve,	da naredim čevlje za vsako nogo, špičaste, svetle	A
smo naredili pismo, zdaj me srce boli. Bog	ve,	kako bo in če je prav, da grem. Kregar.Kaj	A
Kaj so tam ljudje, kakor pri nas?!... Bog	ve,	kaj je to!Nekaj groznega je, nekaj požrešnega	A
vse dobro. Hudo mi je, da greš, ali človek ne	ve,	kje ga čaka sreča.Morda je prav, da greš. Metka	A
(Molk.)	Ve	žene ste jih pustile, da so odšli?!Ha ha!	A
vsega prešinja me ... . / . / stran 90 . / O,	ve	pomladi ure večnozlate, sijajte mi, sijajte	A
‒ S to zverjo sem,	ve	duše spoštovane, enakega imena in ‒ krvi ...	A
Poslušajte me dvorjanke ljube!	Ve	pri meni bivate.Med svetom onih mož ne morete	A
se celo v mrtvaškem prti drži na smeh ‒ kdo	ve	zakaj? Slovenska govorica Ljubim te, slovenska	A
Ni vreden, da po zemlji hodi, kdor sam ne	ve,	kaj ni, kaj je. Vprašanje Ali sem se jaz postaral	A
Kaj vleče me še zdaj nazaj? Sam Bog nebeški	ve	vse kaj. Samozavest Kako si upam zlagati sonete	A
Za vest so nam povelje. Kaj želel je, sam	ve.	Ob smrti prošnja čudna!	A
kaplje daje od leta manj do leta trs.« »Bog	ve,	kaj bode!« meni starec, in vzdihljaj mu privre	A
Peroti duha si tako polomi, da potlej ne	ve,	je li miš ali tič. Najboljše je torej, razmišljati	A
Pogrebec Kómu preje se nasmeje blaga smrt,	ve	Bog na nebu, a če ti umrješ preje, pridem k	A
vetru umre neizraženi vzdih, kdo ima srce, ki	ve	te bolesti, kdo ve za boli, ki umirajo v njih	A
neizraženi vzdih, kdo ima srce, ki ve te bolesti, kdo	ve	za boli, ki umirajo v njih? Sam sebi ljubi,	A
pred menoj, in drugim ni odprto srce moje.	Ve	li večni Bog, zakaj? Ha!...	A
smuknile ste v lačni žep prelepe krčmarice:	Ve	nedosežne ste mi zdaj ko njene bele grudi; in	A
sanjavem te logu. . /\ .. stran 83 . \/ Ej, Bog	ve,	kje rasteš, razkošni moj cvet, kje nad tabo	A
cvet, kje nad tabo drhtijo metulji, ej, Bog	ve...	No, dnevi nekdanji lepi so davno preminuli.	A
93 . \/ Kesanje Aj, šumite, le šumite,	ve	globoke vôde, ve od šum omračene, kaj to kažete	A
Kesanje Aj, šumite, le šumite, ve globoke vôde,	ve	od šum omračene, kaj to kažete nebeške luči	A
glasovi, čemu se bedni duši javljate, čemu jo	ve	pozdravljate, morilke njenega miru? Saj vi glasovi	A
prej, ko zasije zvezda ti večerna. Pa zvezda	ve	za morja poti vse, pa zvezda ve za vse strastné	A
Pa zvezda ve za morja poti vse, pa zvezda	ve	za vse strastné viharje, za čustva, misli, skušene	A
stena je med nama, ki nihče dalje in vrhá ne	ve	ji... Ti rada bi služabnika v livreji, ti rada	A
vesele neme čeri so in žalost in tuga? Pesmi	ve	strastne, lepoto Germanke mrzle in hladne in	A
.. stran 197 . \/ Najprej je prišlà, Bog	ve,	Bog ve, al angelček ali demon prijela za vrv	A
stran 197 . \/ Najprej je prišlà, Bog ve, Bog	ve,	al angelček ali demon prijela za vrv je s prelepo	A
te ne morem nikdar pozabiti, saj lepa ni Bog	ve	kako, toda pač! Ne smem tako govoriti.	A
kak mu je veselje tuje, kak od sreče nič ne	ve;	kak s seboj me vedno vleče, koder hodi, njen	A
gospodar drvi jih semtertje vihar. Oblak ne	ve,	in val ne kam, ‒ kam nese me obup, ne znam.	A
nekaj te vežé, kaj de je, komej med nama se	ve.	Marsikdej se govorica ti zmeša, ko me zagledaš	A
mojga ženo sem najdel poročeno ‒ prestal sam Bog	ve	kaj! Le jadra spet napnimo, valovam se zročimo	A
smemo, mornarji dobro vemo; dekletam kaj ‒ kdo	ve?	Ne stráši moč viharja, ne grom valov mornarja	A
leta tekó. Narslajši dišave, ki zanje sam	ve,	naržlahtniši trave, kadila dragé, in miro nabira	A
menihi, modri možje, nobeden srcá ozdravit′ ne	ve.	Se pósti, uči se, in moli brevir, nazaj se ne	A
gór′ in dóli vse je vrste oprašála; al zanj ne	ve	noben, kar je jih vojska dám poslala. Armada	A
mólit′ več ni sila!” ‒ . / . / stran 56 . / “	Ve,	kdor Očeta prav pozna, de rad otrók se usmili	A
tí ubozega ne sodi! . / . / stran 57 . / Ne	ve,	kaj jezik govori, nje greham mili bodi! Slovo	A
ljudje; nobeden ni bil zraven, sam Bog nebeški	ve.	K pogrébu vkup derejo ljudje od vseh strani	A
čoln drvi; al ták za pevkami ribič hiti, kdo	ve!	al sám pred seboj beži. Zgubljen je, vtopljen	A
posluži se troheja, . / . / stran 103 . / ne	ve,	kam se cezure déjo, on vprega Pégaza v galejo	A
Čebelice pevcam letnih časov Kdor govoriti kaj ne	ve,	on vreme hval′ al toži; kdor pevcov peti kaj	A
vreme hval′ al toži; kdor pevcov peti kaj ne	ve,	od letnih časov kroži. Lesničnjeku in Levičnjeku	A
pesmih mojih védna, sama govorica, de jo ljubim.	Ve	že noč, ki brídko sliši zdihovati me brez spanja	A
noč, ki brídko sliši zdihovati me brez spanja,	ve	že svítla zarja, dneva porodnica, de jo ljubim	A
svítla zarja, dneva porodnica, de jo ljubim.	Ve	že jutro, ve že poldne, ve že mračni hlad večera	A
dneva porodnica, de jo ljubim. Ve že jutro,	ve	že poldne, ve že mračni hlad večera, tiho tožbo	A
porodnica, de jo ljubim. Ve že jutro, ve že poldne,	ve	že mračni hlad večera, tiho tožbo mojga bled	A
tudi nepokóju mesta ni novica, de jo ljubim.	Ve	že roža, ki pri poti, koder draga hodi, rase	A
že roža, ki pri poti, koder draga hodi, rase,	ve	že, ki nad pótjo leta tica, de jo ljubim. Ve	A
ve že, ki nad pótjo leta tica, de jo ljubim.	Ve	že mokri prag nje hiše, vsaki kamen blizo njega	A
prag nje hiše, vsaki kamen blizo njega, ino	ve,	ki mimo vodi me stezica, de jo ljubim. Ve že	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani