tihi (77-176)

stojé. Objema ljubo me z belo rokó Pa vodi me v	tihi	hram sebó. Poljublja mi usta, obraz in oči,	A
skovir odpoje, malo preden bom umrl, se bom v	tihi	hram zaprl in izpel vse pesmi svoje. Jesenska	A
vse tak pusto, kaj žalujejo ljudje, kaj tak	tihi	so gozdovi, kaj samujejo stezé? Mar je toča	A
sonce z žarki me obda. Z mano pojde tudi veter,	tihi	vetrček z ravni; če mi vroče bo od žarkov, vetrček	A
vsaj meni draga ne tako! Ti mi daj poslednji	tihi	dom: ob prijazni cerkvici na gričku v od Boga	A
mi vriska srce. . /\ .. stran 18 . \/ Spev	tihi	dolini Srebro se vsulo je na tvoje trate; Poljane	A
poroma ob urah skrivnostnih... Studenček, ki v	tihi	dolini na dan je privrel, neslišno izlil se	A
Med kapniki Izviral studenček samoten je v	tihi	dolini nebo se zrcalilo jasno je v bistrih valovih	A
gremo dekleta v dolino domov. Koče zavijejo v	tihi	se mrak. Kmalu objel nas bo pokoj sladak.	A
bo moja duša polna bolečin kdaj osamljena se	tihi	vdajala bridkosti, vstal iz srečne, zdavnaj	A
zgaran. Konci tednov so prav neverjetno skopi,	tihi,	kot pribiti na volan. Kamor koli se obrnem,	A
pokop, kadar črni zemlji damo velo truplo v	tihi	grob. Vso ljubezen sem nekdanjo v jamo djal	A
ljubi mene! . / . / stran 99 . / Sanjaču Po	tihi	noči mesec plava, mladenič tožen zre v nebó	A
poje v noč Nerazodete sanje, ljubim vas, v moji	tihi	davnosti blesteče. Ljubim vas, skrivnosti teh	A
belo od mesečine. Ogenj ti plapola iz oči v	tihi	večer in, glej, mi smo pogorišče, davno pokopališče	A
borbe v Smrt, iz borbe v Smrt, da se razrase	tihi	srd in da ugasnemo.‒	A
aleluja. . / . / stran 4 . / Balada V jesenski	tihi	čas prileti brinovka na Kras. Na polju že nikogar	A
boj! . / . / stran 10 . / Bori Boris, bori v	tihi	grozi, bori, bori v nemi grozi, bori, bori,	A
človek, vode ni, da pogasil bi z njo žejo po	tihi,	zeleni jutranji prirodi. In vse je večer in	A
začel. Tvoje trpljenje je bilo skrito svetu in	tihi,	topli besedi. Umrl si na cesti, z glavo na mrzlem	A
hladni dež, hladni dež jesenski, padaj, padaj,	tihi	dež, padaj na gomile. Muke I O te rime, te	A
mlad in zdrav. Bori, drugovi, dehteči, močni,	tihi	drugovi kraške samote, bodite pozdravljeni v	A
tišino in tam ustvarja. In Njega nariše v	tihi	sredi, ki ve že za svojo križevo pot in vendar	A
stran 110 . / Topli in jasni Topli in jasni in	tihi	so dnevi, grozdje zori, joj, med brajdami, med	A
morali na pot. . / . / stran 117 . / VII Po	tihi	vodi, temni vodi plava mlad in lep mrlič; lep	A
..................................... 417 V	tihi	noči, v svitu lune ........................	A
okrog blodim, ubog cigansk′ otrok. V samoti	tihi	se solzim, kjer čuva me le Bog. Ko sem na vasi	A
vrtnar, ljubi veren biti hočem ti vsekdar.	Tihi	dom odkleni brez strahu tedaj in zaupno k meni	A
ne bodem več sam. . / . / stran 418 . / V	tihi	noči, v svitu lune V tihi noči, v svitu lune	A
stran 418 . / V tihi noči, v svitu lune V	tihi	noči, v svitu lune prišel sem pod okno tvoje	A
svet. Neguje grb in vrt prakamenin, odpira	tihi	grob in mrko klet. Obstane čudno in pokonci	A
razklanem glasu pomisliš na skrivnostno Indijo, na	Tihi	ocean.Potem vzdignejo mostičke, stroj potegne	A
in samozavesten, kakor da je predvideval ta	tihi	boj.Torej ni bil naključen?	A
pelje k morju? Takó ima tudi on pravo smer v	tihi	strugi, ki vodi k obali.A zdaj je namesto ulice	A
prsti mrzle sape igrajo na harfo človeških prsi	tihi	rekviem, ki ga sproti trgajo zobje volčjakov	A
pustil kdove kateri rajni. Slišal sem njegov	tihi	očitek, da sem ga varal, ko sem mu zatrjeval	A
vina. Takó sem nazadnje res slišal glas voza na	tihi	ulici in še poplesujoča kolesa vozičkov šmarijskih	A
najbolj zavedal razglašenosti svoje violine ob	tihi	spremljavi neutrudljivega dimnika.A tukaj je	A
bila obsojena na neposredno srečanje s pečjo.	Tihi	paštni so v soncu nepremični.O mladih dekletih	A
čutila spremembo v ozračju; zdelo se je, da v	tihi	toploti njuna obraza razpadata, ker se je nepričakovano	A
igrajo prsti mrzle sape na harfo človeških prsi	tihi	rekviem, ki ga sproti stržejo zobje ovčjakov	A
najbolj zavedal razglašenosti svoje violine ob	tihi	spremljavi neutrudljivega dimnika.A tam niso	A
zgovorne njene roke pred njegovim obrazom v	tihi	morski noči.Tisti kolobarji, ki uhajajo izpod	A
ki rišejo v zrak. Neslišni kolobarji rok,	tihi	obroči praznine.Nema abeceda noči.	A
vsako posebej spretno iztaknila, čeprav so se	tihi	stanovalci nalašč prišli skrit pred njo v te	A
ljudi je gledala vame in vsi so bili jezni in	tihi,	ker nisem hotela iti. Potem je začel on prihajati	A
In nocoj smo se zopet zbrali, zbrali smo se v	tihi	uri skupnosti, da si zašepetamo od početka tisto	A
bori in med brinjem. Vidim ob morju ribiče,	tihi	in mrki so, samo z grenkim spominom v srcu in	A
reže med bore vse huje in huje: Bori, bori v	tihi	grozi, bori, bori v nemi grozi	A
zemlja ima svoj poseben duh. Hodim po dolini,	tihi,	široki, nekam v neznano daljo zamaknjeni, vsi	A
domovine, iz tiste lepe, velike hiše v široki,	tihi	zeleni dolini.Ko je nekega dne hotel odnesti	A
vaščanih, ki so skoraj negibni in popolnoma	tihi.	Vse oči so uprte vanj in mimo njega na oba vhoda	A
zletijo na vse strani, nogo naprej in potem kot na	tihi,	nevidni, skriti ukaz dvigujejo puško k obrazu	A
usedline vinskih ostankov po mizi in tleh se kot	tihi	potočki pretakajo med kozarci in nogami, da	A
vrveče mesto. Na okrogli Glavni trg, po prazni in	tihi	Ulici kneza Koclja, mimo Narodnega doma na okrogli	A
pred njim, da se mu ustne razprejo v lijak in	tihi	zakaj, besedo brez pomena. Neznansko takih besed	A
leseno steno vrat in se ozre okrog sebe. Vsi so	tihi	in bledi.Vsi molčijo.	A
Ime mu je Gojmir, reče zvezani glasno, da se	tihi	in bledi okrog njega vznemirijo, kakor splašena	A
tulbo ležala na kanapeju ob oknu. Tedaj je v ta	tihi	stok in vzdihovanje segel blagi glas cehovske	A
Nalila si je vina, ki je čakalo na mizi ljubimcev	tihi	par in drhtavica v rokah je pojenjala.Sedla	A
21 Na	tihi	gladini morja, v srebru meseca odseva požar	A
potlej prav razločno slišati njegov mirni in	tihi	glas. -	A
hipu zaplamenelo in osvetlilo prazni, veliki	tihi	prazni prostor.Segel je v žep in vrgel v plamen	A
drugačno svetilko, moderno in električno, v	tihi	dvorani univerzitetne knjižnice prelistava angleške	A
tudi to potihnilo in zalezel se je nazaj v spet	tihi	in mirni zvonik, poslušal molitve iz cerkve	A
njegovih ustnih in pisnih poročil je bil dolg: v	tihi	superiorjevi pisarni je s povešenimi očmi povedal	A
pobočjem in spodaj nad poljem, krakali so tja v	tihi	večer, ki se je nezadržno in neogibno bližal	A
tam, kjer je duša. Notri pa so bili samo še	tihi	in slabotni udarci srca, drugega nič.Vse drugo	A
so padale bombe. To je poslušal in ta zelo	tihi	in zelo pokončni mož, ki nikoli ni silil naprej	A
Včasih je bilo iz ženskega oddelka slišati jok v	tihi	nočni uri, neki večer so paznice oklofutale	A
prsti omahnila in onemoglo obvisela s postelje v	tihi	in temni prostor, v katerem je ostalo samo še	A
neki poljani sklanjali svoje veje na ljubimcev	tihi	par. Vprašal je, če si sme kaj zabeležiti	A
Gleda v prazno. To je	tihi	jok.Res ni stanovanje.	A
rekel Fred, medtem ko je rezal svoj zrezek v	tihi	profesorski jedilnici.Bi rekel, je rekel, ko	A
vodovja, ki so tod divjala nekoč, držal mesto v	tihi	napetosti.Gregorju se je zasvedrala v možgane	A
nervozno hodili po prostoru, videl je njuni	tihi	silhueti, rahlo osvetljeni s šibko rumeno lučjo	A
bobne še zmeraj trajajoče svatbe. Sedela sta v	tihi	cerkvi in poslušala baritonsko, skrivnostno	A
koder je bil Antón doma, kjer je bil njegov	tihi	in mirni in prijazni domek.Tam so ulice svetle	A
mu vtisnili dimniki, ki so bili vsi črni in	tihi,	nič se ni kadilo z njih, nobenega znamenja življenja	A
Njegov glodavi rob vztrajno žre pečinje, da	tihi	prasket žrtja seže prav do sem, da zemlja hrstlja	A
Zdaj gledata vanj rokavici, črni in živi in	tihi	sta, kot roke odrezane v zapestju.Navleče jih	A
čigavo morilsko sopenje? In tako v hladni,	tihi	in mračni cerkvi pred Njenim obličjem odmevajo	A
množice. Nenadoma je stala pred menoj v tisti	tihi	in nekoliko temačni kavarni in stala je tam	A
okrog njih, potem pa me je kar samo odneslo v	tihi	severni del mesta.Šel sem pod njihovimi razsvetljeni	A
a vse glasneje najeda rja, da je v tej gluhi	tihi	noči to nalahno grizenje prav razločno in kovinsko	A
pazniški priganjači notri čisto presrani in	tihi	kakor miške, so bili vseeno tu, čisto blizu	A
sotesko do velike ceste. Dolinci so sicer	tihi	ljudje; a kadar mislijo, da imajo kaj vzroka	A
da zazvenči Štefanu po ušesih in se razlega v	tihi	noči daleč po pogorju. »Vriskati pa znaš,« pravi	A
ostrmi na mestu. »Juri!« »Rozalka!« se začuje v	tihi	noči, in lahki vetrc odnese glasove čez hrib	A
nam zaradi njega.« Studena megla je ležala na	tihi	dolini, ko sta se napotila oče in hči na božjo	A
Zjutraj in zvečer se je vila siva megla ob	tihi	Temenici; težka rosa je legala na travnike;	A
zatorej se potegne zopet v svojo kočo in v	tihi	jezi cedi sline in premišljuje žalostno svojo	A
Vsi so v hiši, vsi se gnetejo za mizo. In	tihi	so, da je kar neverjetno. Vsi drugačni nego	A
prišel si kot pride večer prinesel si slutnjo in	tihi	nemir sestavil si svet iz drugačnih besed ujela	A
skrivati tudi pred njim. Bil je to torej nekakšen	tihi	dogovor, ki nam je pomagal, da si ni bilo treba	A
in poročanja, sklenila o svojih preteklostih	tihi	moratorij.Ne bosta si obnavljala svojih ločeno	A
razdivjana prevaranec in prevaranka, poslušata svoj	tihi	mizerere in plačujeta nasičenosti davek: odtegnitev	A
nobenega vzdihovanja in hlastanja za zrakom pri tej	tihi	maši, kaj šele sigavega hropenja.V znak olajšanja	A
šumlja pod travo, dokler za večno ne utone v	tihi	vodi.« Obrnil se je k Bajiću in dalje je mislil	A
Naposled se vsega naveličaš in rad greš v tisti	tihi	kraj, kjer te je rodila majka.« »Istina	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 77 177 277 377 477 577 677 777 877 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani