Juri se hoče umakniti, a prepozno je; kakor bi mu odrekle noge pokorščino, ostrmi na mestu. »Juri!« »Rozalka!« se začuje v tihi noči, in lahki vetrc odnese glasove čez hrib in dol. Kakor megla izgine prikazen mimo strmečega Jurija, ki stoji in gleda in premišljuje.