‒ S tihim korakom je pristopil k vratom, jih odprl in nekaj spregovoril, nakar mi je namignil z roko, da naj vstopim. Gospod Urh je ostal v predsobi, jaz pa sem vstopil v škofovo čumnato, ki se od tedaj, kar sem jo videl, ni bila spremenila. Križ na steni je bil še tu in tudi neznatna postelja.