nova beseda iz Slovenije
krik prejšnjega večera se je oglasil nenadoma: | Stran | - stran odtod! V tem hipu je tembolj | A |
prejšnjega večera se je oglasil nenadoma: Stran - | stran | odtod! V tem hipu je tembolj zahrepenela | A |
izmaknila Minki roko in je odločno stopila na drugo | stran | ceste. »Ne vem, ali je to hudobno ali | A |
Segla je po knjigi. Ali že drugo | stran | je brala brez zanimanja, dokler se niso zmedle | A |
Kdo vas je klical! | Stran! | « Jok je poskusil napraviti gaz med možmi | A |
sklepov, katere je sklenila v pretekli noči: | Stran! | Kakor pribito in nepremakljivo, kakor dovršeno | A |
Alena mu je ponudila stol in sedla na nasprotno | stran | mize.Nervozno je zvijala robec in gledala na | A |
knjigo, brata sta sedla k peči vsak na svojo | stran. | »Gašper!« | A |
začelo tako tolči, da je pritiskala roko na srčno | stran. | Le še nekaj korakov je bila od hiše. | A |
Pri nas bosta. Kajne, oče, da ne smeta | stran? | « Šimen je hodil in hodil. | A |
noge in omahovala zdaj na eno, zdaj na drugo | stran, | ne da bi se bil voz na kritični točki premaknil | A |
trdo, ozko pregrado med sedeži na eno in drugo | stran, | in zatisnil oči.Nekaj časa je tilnik prestavljal | A |
odtrgala oči od nje in se ozrla še na drugo | stran | klopi, desno od polkovnikovega sedeža. Komaj | A |
obrnila se je k meni, brž ko sem pokukala na njuno | stran, | in mi z nasmehom rekla: »Kako to, da | A |
in grmičje pred seboj zdaj v to, zdaj v drugo | stran; | bela in nepredirna, podobna zavesi drobnega | A |
obljubil, da nas bo odpeljal na italijansko | stran. | Že zdavnaj bi moral biti tukaj. | A |
je še pol minute, odgrnil loputo in stopil ob | stran. | Albin se je brez besede prismukal do | A |
kontrolo nad padalom. Spoznala je, da je omahnilo v | stran. | Poskušala ga je zravnati, a se ni dalo. | A |
tako zvišali, da nisi kjerkoli prišel na drugo | stran. | Ljudje niso spali tako dolgo kakor v poznojesens | A |
blazino in vrgel desnico daleč od sebe, na mamino | stran. | Potem je obmiroval, velik, težek, izčrpan in | A |
zdaj nima nobene zveze več. Stopila je ob | stran. | Zdaj samo še opazuje. | A |
je zamrmrala Martina in se obrnila na drugo | stran. | Odejo si je potegnila skoraj čez glavo. | A |
»Pústi me! Pojdi | stran | od mene!«Jok ji je pačil in lomil glas, da jo | A |
gibom svoj edini težki pramen las vrgel na drugo | stran | glave.Jernej jo je potegnil za kitke. | A |
edini pramen las, ki si ga je metal na drugo | stran | glave in za katerega se mu je v kritičnih trenutkih | A |
premika. Kam se bo končno prevesil, na katero | stran? | ‘A zakaj Veronika ne bi smela omahovati?’ se | A |
škripec, boš že videl! Mislijo, da si devljem na | stran. | Hudiča si devljem! | A |
že lahko vžge motor. Tine je stopil na drugo | stran | ceste, kjer je čakal avto.Spustil se je na svoj | A |
mero vedrine, je videl temne kolone usod, célo | stran | zgodovine, polno upanja in junaštva.On sam je | A |
je pa neusmiljeno kinknila na eno ali drugo | stran, | se je zdaj mahoma predramil, da bi se udeležil | A |
mize. Prijel jo je in jo nalahno položil ob | stran. | Rjuho, s katero so bili pokrili Tineta, je potisnil | A |
prepreženi, močni zagoreli roki, ki je podpirala to | stran, | in na njegovih razmršenih, v sprijetih pramenih | A |
udarilo. Ko se je bilo neurje odvleklo na vzhodno | stran | čez hribe, je voda nagloma odtekala in skozi | A |
je res premaknil in brez šuma zdrknil na levo | stran | kapele.V ozadju je zazijala mračna duplina, | A |
je jokala in zatrjevala, da ne pusti bratca | stran. | Edino Lovrek sam je bil čudno miren, kakor da | A |
opletajočega se spremljevalca s silo potiskal na drugo | stran, | ga je spreletavala zona.Kar oddahnil se je, | A |
žvižganje napove drugi, še daljši skok na nasprotno | stran. | Nazadnje se zapodi pošast v votlino, iz katere | A |
preplašen. Tiho in previdno se zadensko pomika | stran | od nevarnega kraja, in šele ko je po svojem | A |
posojilnice v bližnjem mestu in pokazal na prvo | stran | zgoraj, kjer sta v lepi pisavi blesteli imeni | A |
povedati. Lovrek se je obzirno umaknil na | stran, | a že v prvem hipu je začutil, da mu je Vidin | A |
je polastilo čustvo neskončne osamljenosti. | Stran | odtod, stran odtod!S spremenjenim obrazom je | A |
čustvo neskončne osamljenosti. Stran odtod, | stran | odtod!S spremenjenim obrazom je dvakrat ali | A |
»Imenitna zamisel! | Stran | z Gradniki!Stran tudi s poslednjega koščka zemlje | A |
Stran z Gradniki! | Stran | tudi s poslednjega koščka zemlje, ki je še njihov | A |
neizgovorjenim besedam. »Ob prvi priliki na drugo | stran | - k bratom Srbom ...!« Svečana tišina | A |
In ona ne bo niti slutila, kako ga vlečejo | stran | od nje ... Kakor obstreljen plane kvišku | A |
je v redu!« »Ti pobegneš za onimi na laško | stran, | kajne?Mene boš pustil tukaj ... ne? | A |
poskakali na tla ter odhiteli vsak na svojo | stran. | Eden izmed vojakov v oguljeni, umazano sivi uniformi | A |
ciganko se vendar ne boš ...“ Govornik je skočil v | stran | in nagnil glavo; pivo se je razškropilo po mizah | A |
nanje željno in boječe, obrníli so se odtujeni v | stran. | ”Kakó je veliko in krasno; a jaz sem ga izgubil | A |
Frčajevo Hano, pa sem pogledal v nebo ali pa v | stran, | namesto da bi jo presrčno pozdravil.Kako čudno | A |
po žveplu in smoli!“ . / . / stran 219 . / ” | Stran | od mene, pa ne bo dišalo več!“ je odgovoril | A |
pa lazi še v cerkev za mano, izkušnjavec! | Stran | se poberi, v imenu božjem in vseh svetnikov | A |
pobožno mislijo in besedo, se je ozrl na drugo | stran, | na zaželjeno, in vztrepetalo mu je srce.Zakaj | A |
oprezno, da bi ne ciknil ne na to, ne na ono | stran. | ”Čuden duhovnik!“ se je oglasil zanikrno | A |
Hana resno in s poudarkom. ”S te ceste pa kar | stran! | “ je pomislil urno Aleš ter je nemudoma zaokrenil | A |
je bilo okno nastežaj odprto, je omahnila v | stran | in se je trepetajoč pokrižala. ”Kaj je planilo | A |
“ ga je spreletelo; porinil je steklenico v | stran, | pa je ugledal čudoma, da je že prazna in da | A |
tuje obraze. Nagnil se je narahlo na desno | stran | in je položil roko na sosednji stol. ”Tak | A |
Kako bom zasuknil, ko tiščiš in siliš na ono | stran! | “ ”Pa na to! | A |
stran 243 . / Ženska se je umaknila z otrokom v | stran, | kakor da bi ga hotela obvarovati zlega. | A |
bilo ...“ ”Saj tudi angel varuh morda časi malo | stran | pogleda!“ je mislil Aleš.”Zmerom se ne bo sukal | A |
varuh takrat ne bo mižal in tudi ne bo gledal | stran | ... V Ko se je vračal Aleš iz Ljubljane | A |
izkušnjavec se vrti tam zraven, tam okoli se podi ... | Stran, | kanalja!“ Zamahnil in švrknil je tako močno | A |
svoj kozarec po mizi in gledal sramežljivo v | stran. | Ona se je nasmehljala in čudovita rosa je zakrila | A |
Mojega moža!“ Gospa Tarmanova se je ozrla v | stran. | ”Vaš gospod soprog je v Dolu?“ | A |
uradnik ... Ravno zdaj se je sem ozrl, - poglejte v | stran, | gospod Šlibar, sicer bo mislil, da njega opazujemo | A |
zardela še hujše; gospa Murnova pa se je obrnila v | stran | in molčala. Mati je poklicala Stanko v kuhinjo | A |
Gospodična Butnikova je držala glavo na desno | stran | ter črhnila časih s solznimi očmi o ”poeziji | A |
bil, saj sem bil!“ je hitel. ”Pa so me spodili | stran! | “ In zdelo se mi je, da je narahlo zardel | A |
sva ugledala hišo in v oknu luč, me je vlekel | stran | ...Dolgo pot ima še pred seboj, neznano dolgo | A |
ogrela, pa se je ves tresel in me je vlekel | stran. | Bal se je ljudi; in jokal je brez nehanja, še | A |
ga prašal. Ozrl se je z nemirnim pogledom v | stran | in je zardel. »Ne še...« | A |
František mu je pogledal v obraz in je takoj obrnil | stran | pogled. ”Hudo si bolan, ne hodi na pot ... | A |
odtrgala garnira od krila. Brž se obrnem na drugo | stran, | da bi on tega ne videl ...Kaj pravite, kdo je | A |
sključene postave. Nagibala se je zelo na desno | stran, | ker je nesla na levi roki težko košaro. Stopil | A |
Čakajte, da pogleda sem ... Zdaj se obrne na to | stran, | - glejte!“ Gospá se vnovič globoko prikloni | A |
zunaj.“ ”Torej z Bogom, gospá; jaz pojdem na to | stran; | obiščem vas v kratkem.“ ”Ali res pridete | A |
prišel hlapec z zaspano svetilko, svetil je na to | stran, | na ono stran, postavil je naposled svetilko | A |
zaspano svetilko, svetil je na to stran, na ono | stran, | postavil je naposled svetilko na tla in se je | A |
se je vrnil v vežo in se je nameril na drugo | stran | proti dvorišču.Tam je sedela na pragu stara | A |
premišljeval Martinec. ”Kako dolgo, in nisem mogel | stran! | Kakor pričaran. | A |
ga je pripeljal v mesto. ”Kdo pa te je gonil | stran, | budalo?“ so ga pozdravili v mestu; pozdravile | A |
ozre se name, ne reče adijo; sunila me je v | stran | kakor kamen, brez usmiljenja.“ Komaj deset | A |
naravnost preko laza; časih so zavili nenadoma v | stran | in so napravili velik kolobar. Hlapec je stopal | A |
pod pazduho. Ozre se plah na to, ozre na ono | stran: | ”Kako ves si naš!Kako smo vsi tvoji! | A |
slabo oblečen študent z jako dolgim, nekoliko na | stran | zavitim nosom in rdečimi, zaspanimi očmi. Delal | A |
nazaj, porinil ga zopet naprej ali zasukal v | stran; | tu se je pokazala roka nekjé zadaj in zamahnila | A |
par korakov, zdrznil se je in odhitel na drugo | stran, | -- zaletel se tu pa tam v kakega pasanta, zavil | A |
poljubil, ko je gledal izpod tihih vék v drugo | stran | - snov!Beseda, ki jo je bil nalašč tako uganil | A |
stvar in pomočil roki do komolcev v vodo. ” | Stran! | Za božjo voljo, stran! | A |
”Stran! Za božjo voljo, | stran! | To je -- vodnjak!“ | A |
poznal; kadar je pogledal name, obrnil sem oči v | stran | in začel z vso gorečnostjo komurkoli razlagati | A |
njen obraz ga v srce dregne“ pogledal sem v | stran | in zapazil, da sedi ona poleg mene.To me ni | A |
Jaz sem se prilagodil. Kako bi človek v | stran | iz te goste in zagozdene procesije, ki se peha | A |
široki cesti, družba imenovani? Kdor hoče v | stran | in na svojo pot, ga pohodijo v kri in blato | A |
... Z Bogom!“ Pogledala je v | stran | in se hitro obrnila k vratom, kakor bi je bilo | A |
zlobnosti, da se Marijca strese in pogleda v | stran. | Začne jo mučiti nestrpnost, čeravno je že na | A |
koraki na oder. Vsi gospodje se obrnejo na ono | stran, | kjer se odkašljuje gospod Škilec. ”Gospôda | A |
nisem maral. Ko sem skodelo nejevoljen porinil | stran, | je zastrmela name vsa užaljena in prestrašena | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |