stran (1.101-1.200)

odvezal čoln ter se peljal na jezero, tja na levo	stran,	kraj otoka, kjer je najglobljeali trdno vem	A
da jo pobereš, da pogledaš še enkrat tisto	stran,	ki jo znaš že zdavnaj na pamet!“ ”Tudi to	A
Ob tvojih kolenih umrjem!“ ”Ozri se na ono	stran!	“ Ozrl se je kakor ponevedoma in je planil	A
prsih napol razgaljen je prišel Jošt na drugo	stran	jezera, v belo hišo sredi vrta ter se je globoko	A
molčal in Jokcu se je zdelo, da se je ozrl v	stran	in da je povesil glavo še nižje. Jokec se	A
Bukve!“ je šepetal naglas dolgi Tone. ”	Stran!	“ je zaklical župnik, ”drugi naj pride!“ Jokec	A
leve na desno ter hitel nato po kanglice. ”	Stran	se spravi, saj nič ne znaš!“ je zašepetal, ko	A
sem se nekaj sprl z županom in izjedel me je	stran.	Nič mi ni žal, prava kotlina je bila!“	A
zadel ob Kačurja s komolcem. Kačur je stopil v	stran,	fantje so šli dalje. ”Naj nikar preveč ne	A
Žalost je ostala v njegovem srcu in ni mogla	stran.	”Ali je bila to ljubezen?	A
Kaj me to briga? - Nesite to	stran,	nisem lačen!“ Ko je zaprla duri, je vstal	A
najbolje, če ne nagne človek ne na to, ne na ono	stran?	“ ”Kakor je pač njegovo prepričanje.“	A
Jaz sem tudi konservativec ... Stojte! Na katero	stran	pa se držé nemškutarji?“ ”Na nobeno!“	A
se je posmejala. ”Vsi pravijo, da vas zapodé	stran;	strašne reči da uganjate!“ ”A, tisto!	A
”No, iz Zapolja! Saj pojdete menda	stran?	Pravijo.“	A
žene! Ali mislite, da kaj pomaga, če jo podim	stran?	Ozmerja me in še komaj, da bi jaz ne moral iz	A
ne mislim, da bi kaj pomagalo, če bi si želel	stran.	Samo to mislim, da dolgo ne ostanem, ker bi moral	A
Kakor sem ga okusil jaz ...“ Župnik se je ozrl v	stran	in je gledal s polzatisnjenimi očmi, kakor v	A
čisto mirno je stala, on pa je obračal glavo v	stran	in je gledal napeto drugam, da bi je ne videl	A
kakor temna misel, temna senca - ga je potegnilo	stran.	”No, pa zbogom!“	A
Prej bi se dalo živeti v ječi in pregnanstvu!	Stran	odtod, pa če brez kruha in brez službe.Bog bo	A
Bog bo dal!	Stran	iz teme, tja, kjer je sonce!“ ”Bi se dalo	A
nabrekle na čelu. Pil je kavo in se je obrnil v	stran.	Ko se je okrenil h Kačurju, je bil njegov	A
in še vse zaprašeno. ”Najprej mora ta prah	stran!	“ je zaklical Kačur.”Ta je še iz Blatnega dola	A
ni bilo treba žide!“ ”Kdo pa je zmerom silil	stran?	Pa kdo je bil tisti, ki je rekel, da bom gospa	A
mu je odtegnila roko. Kačur se je obrnil v	stran	in je napravil teman, užaljen obraz; pol ga	A
Ferjan je bil pijan ...“ Kačur se je iztrgal. ”	Stran!	Ne maram nikogar!	A
Ne maram nikogar!	Stran!	“ Jerin je postal v veži in je gledal za Kačurjem	A
pogledal s prestrašenimi očmi. ”Kaj greste	stran,	ata?Ne hodite stran ... ne nocoj!“	A
”Kaj greste stran, ata? Ne hodite	stran	... ne nocoj!“ Čuden strah je bil v njegovem	A
”Le ostanite!“ je vzkliknila žena. ”	Stran!	Takoj od tod!“	A
odpel suknjo, da je zavihrala ter ga potegnila v	stran.	Lovil se je ob cesti, zamahnil je z rokama po	A
tam pod verando, in sem gledal na vrhniško	stran.	Lepo jutro je bilo, tako čisto in jasno, da sem	A
prišel, si gledal zamaknjen tja doli na vrhniško	stran	in tako bled si bil, da sem se prestrašil.V	A
leti stal na hribu in sem gledal na gorenjsko	stran,	tja, kjer je bila moja mladost.Smelo sem ji	A
je pisal ... Ne glej, ne glej tja na vrhniško	stran,	zasmej se in trči z mano!“-	A
moje življenje, pogledalo je na mračno večerno	stran	in ni moglo odvrniti oči.Vse, kar je bilo v	A
pa naj pade vse kamorkoli, na to ali na ono	stran;	vse, življenje, sreča in stanovski ugled.	A
... Ali kaj bi zdaj s temi grenkimi spomini?	Stran,	sence!...	A
ponevedoma, poškili za hip na to ali na ono	stran,	kamor bi ne bil smel poškiliti - in glej, golota	A
bilo ena sama groza, groza ... Sunil sem ga v	stran,	da se je zakotalila čepica do postelje, tik	A
strohneli na naših gomilah in suvali jih bodo v	stran	in pometali za zid.“ ”Rože bodo usahnile	A
dostojanstven koder, ki razlaga na to in na ono	stran:	”Jaz sem dostojanstven koder in gorjé mu, kdor	A
je spretno ter me sunil v vežo, šli smo na to	stran,	na ono stran, po hodniku na levo, po stopnicah	A
me sunil v vežo, šli smo na to stran, na ono	stran,	po hodniku na levo, po stopnicah gori, po stopnicah	A
sinjim nebom, ko se nagiblje sonce na večerno	stran?	Ali ti še vedno gorí strast v srcu?	A
ki je drugim na poti; če se ne da zriniti v	stran,	ga sujejo naprej, da bi sami ne ostali zadaj	A
kakor gnusen pajek. Šel sem od spovednice daleč	stran	v temno zatišje ob krstnem kamnu blizu vrat	A
šole, ki leži na srcu kakor težka senca in neče	stran!	VIII	A
premeril bi svojega vrta ne na to, ne na ono	stran,	če bi hodil dan hodá.Takih cvetic ne rodi zemlja	A
se bil napotil iz Močilnika še dalje, na ono	stran	proti Rétovju.Sončen dan je bil; goste vroče	A
prihajal mož in se je nameril čez mostič na ono	stran.	Tudi on je bil ves bel; gologlav je bil in žarki	A
váruje hlod, medicinec naj se napoti na levo	stran,	jurist na desno, zato da raziščeta steze in	A
ust. Medicinec, ki se je bil napotil na levo	stran,	se je vrnil od desne, jurist pa od leve; in	A
pobrcavati, vzdigati krilca, poganjati se na to	stran,	na ono. ”Zdaj je spoznala te reči!	A
komaj še genila. Obračala je glavo na to, na ono	stran,	dokler ni bistro premerila razdalje do brega	A
preskakovale brez usmiljenja; suvale so se v	stran,	potapljale druga drugo v vodo.In ponovil je	A
telesu. Vrgel je vdrugič, vtretjič, na to	stran	in na ono stran. Gruče so se spajale in razpajale	A
je vdrugič, vtretjič, na to stran in na ono	stran.	Gruče so se spajale in razpajale, klopčič se	A
ozrla drug drugemu, in kadar sva pogledala v	stran,	nasmehljala sva se oba.Čutila sva prav dobro	A
Ko sem se vračal nekoč od nje, pljunil sem v	stran	in prišel nisem nikdar več ... Posegel sem v	A
zameriti, ako upošteva takorekoč tudi praktično	stran	življenja. Kakor v sanjah sem videl takrat	A
gledal neprestano v obraz; če sem se ozrl v	stran,	mi je nekaj zaokrenilo glavo in spet sem videl	A
prijela za roko in šla sva preko kleti na temnejšo	stran.	Obok je bil vmes in tako sva slišala razgovor	A
usmilil; iztrgal sem se siloma in sem jo sunil v	stran.	Videl sem njene oči in nikoli jih ne pozabim	A
po lepi ravni poti, ali nenadoma sem zavil v	stran	in sem blodil po čudnih krajih, ki me jih je	A
Na stopnicah sem srečal Marijo ...	Stran	s tistim objokanim obrazom, ne maram objokanih	A
objokanim obrazom, ne maram objokanih obrazov,	stran!	Tvoja ljubezen, tvoje življenje?	A
naravnost v oči; ne da bi pomežiknil ter se obrnil v	stran.	Človek, ki misli napraviti politično kariero	A
zaspano so se pomikali sivi oblaki na zahodno	stran;	popili so bili zarjo in le časih je kanila izza	A
spečimi očmi; prehitevajo ga in ga sujejo v	stran	... Veliko žalosti je bilo še pred menoj, še	A
obraz študentu, ki se je ves v zadregi obrnil v	stran.	Vlak se je začel ustavljati, začul se je klic	A
tamburico; nagnil glavo nazaj, nekoliko na desno	stran,	visoko privzdigal svoji tenki nožici ter se	A
glušeče otroško kričanje. Gospodar je pogledal v	stran	ter izpregovoril polglasno, mrmraje: ”To je	A
kričečih ljudi. Gruča se je zibala na to, na ono	stran,	roke so zamahovale po zraku; ljudje so prihajali	A
so mu padali na čelo, ušesa so štrleli daleč	stran.	Obleka je bila raztrgana in zamazana, suknja	A
in kričal ... kričal! ... Spravili so ga siloma v	stran,	drugače bi se bil vrgel med svate ...Ta človek	A
šepetal; ona se je smehljala ter se ozirala v	stran;	njena desnica je drsala nervozno po belem prtu	A
ozrl v njegov obraz, pogledal je takoj zopet v	stran;	ta lica so bila popolnoma mrtvaška in tenka	A
vem natanko: -- če ugasnem luč, če se ozrem v	stran,	-- hipoma se iztegne tisoč rok prod meni.Ali	A
srečal na cesti, se ga je ognil in je pljunil v	stran;	ni smel v cerkev, ne v krčmo, ne na ples, s	A
kam je mislila: ko je šla mimo, je pljunila v	stran,	kakor je bila šega.Tedaj pa je stopil prednjo	A
jokal. Stud mi je stopil v grlo in hitel sem	stran.	Tako sem te iskal vsak dan in vsako noč in	A
bolečine in obupa pijan, krenil po naključju v	stran	ter omahnil sreči v naročje, cilju, ki je bil	A
prsih, ob pasu in je stopil za korak nazaj. ”	Stran	vrzi to!“ Zdi se mi, da je bilo na njegovem	A
zaničljivo, napol pomilovaje. Obrnil sem se v	stran,	toda takoj sem se spet ozrl nanj in on se je	A
prikazal človek od daleč, sva bežala na drugo	stran;	in komaj je izginil za nama in so utihnili njegovi	A
duri, ne zastirala okna; ne bova se ozirala v	stran	s prebledelim licem, kadar pride senca tam doli	A
gledal v tla, s tenko palico je sunil časih v	stran	rumen list, ki je bil zafrfotal predenj na tla	A
počasi mimo hiše, voznik se je nagnil malo v	stran	in je zaklical s surovim glasom: ”Kje pa ste	A
nezavedno. Skočila je preko ceste na drugo	stran,	kakor da bi bilo tam bliže.Sklonila se je še	A
še korakoma in da bodo precej zavili malo v	stran	ter čakali nanjo.Skakala je lahko in veselo	A
mlako, levi čižem se je sezul in je odletel v	stran,	spoteknila se je in je padla.Vstala je hitro	A
nerodno opletale, zanašalo jo je na to in na ono	stran	ceste. ”No viš, zdaj pa ne teče!	A
na poti in na mahu; časih je stopilo drevje v	stran	in za trenotek, ko je šinil voz mimo, se je	A
Francka do njega in trikrat jo je zaneslo v	stran;	iztegala je roko, da bi pomočila prste v blagoslovljeno	A
zastrte, če se je kdo zadel obnjo in jo potisnil v	stran,	ni čutila.Kupila je svetinjo in piškotov za	A
dvorišče, vzela je kruh z voza in je šla na ono	stran	dvorišča za gostilnico, od koder se je videlo	A
je pogledal, je bilo vse njegovo. Na južno	stran	proti holmu gor ni mogel videti z balkona, in	A
vdanosti in pokleknila bi predenj in če bi jo sunil	stran,	bi drsala po kolenih k njemu in bi mu poljubila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani