stran (1.201-1.300)

Jaz pa sem se igral z njo in zdaj sem jo sunil	stran	-“ Francko je zabolelo, kakor da bi jo bil	A
tam bo vse drugače. Kdor ima kaj korajže, gre	stran,	tukaj ni nič.Ali še dalje, Francka, morda v	A
moja ženka ... Klobuk boš nosila, Francka, in	stran	pojdeva odtod, ker so ljudje tako dolgočasni	A
Izpusti!“ Nežka ni izpustila - sunila je mater v	stran,	da se je opotekla po sobi in je padla na skrinjo	A
trezno o potovanju. Premišljeval je, na katero	stran	bi jo krenil in kako bi tam pričel novo življenje	A
je slišala njegov glas. ”Francka, jaz pojdem	stran!	“ Izgovoril je te besede s čudnim glasom,	A
je zdramila, roke so omahnile v naročje. ”	Stran	pojdem, Francka!Kdo bi živel tako?	A
Kdo bi živel tako? Jaz ne morem -	stran	pojdem, ali pa se obesim.Ti delaš zame, glej	A
nisem več njih oče ... Jaz ne morem tako, Francka,	stran	pojdem.“ Čakal je odgovora, ali Francka ni	A
se komaj vidno smehljale pod redkimi brki. ”	Stran	pojde in ga ne bo nikoli več!“ jo je izpreletelo	A
Ni mu branila, ali zakrvavelo ji je srce: ”	Stran	pojde in ga ne bo nikoli več!“... Zabolelo jo	A
... Suvali ga bodo, pehali ga bodo	stran	in tako se bo izgubil in bo umrl sam in brez	A
veselo. ”Če bi imeli denarja, mati, bi šel	stran	od tam ... samo da bi šel stran od tam, pa bi	A
mati, bi šel stran od tam ... samo da bi šel	stran	od tam, pa bi bilo vse dobro.“ ”Še malo potrpi	A
”Nič ni pisal. Šel je	stran	od tam, ne vem, kje je.“ ”Pa oče?“	A
holmi, ki so stopali polagoma zmerom bolj v	stran	ter se izgubljali v daljavo.Skoro na vsakem	A
naravnost, tako da se jima je moral umekniti v	stran.	Gledala sta ga s sumnjivimi pogledi in čeprav	A
ki je stala malo više od drugih, od ceste v	stran.	”Glej, tamle stanujem, kjer se svetlika od	A
razpokane, ožgane od vroče sape ... ”Deni mi to	stran,	Lojze!“ Tipala je z roko po prsih, ustnice	A
mokra ilovica; kjer pa je zavila pot na osojno	stran,	je ležal sneg še za ped visoko. Spomladi	A
veter lahko zažene danes na to, jutri na ono	stran.	Nikjer niti za dlan grude, da bi človek lahko	A
in se je ozirala s skritim pogledom na desno	stran,	tja, kjer je sedel Franc, lep fant s črnimi	A
pogled; ozrl se je nanjo, ozrl se je na desno	stran.	Metka je gledala na klop, ali vendar je videla	A
tempelj! Neprestano so hodili ljudje mimo, na to	stran	in na ono, kakor da bi bila šele pravkar maša	A
zabučalo z dvojno silo. Hodili so mimo, na to	stran	in na ono in nihče se ni ozrl nanjo.Ni se ozrl	A
zategnila je debele ustnice globoko na desno	stran	in je stopila bliže k postelji.Samo par korakov	A
piruh. Pomolčala je malo in je pogledala v	stran.	Nato je govorila bolj počasi in bolj resno.	A
nič drugega nego škodo in sitnosti ...“ ”Torej	stran!	“ se je razveselila Metka v svojem srcu.	A
zaspanim glasom. ”Pa ne misli, da te gonimo	stran!	Sorodnica si nam, hči moje sestre -- Bog ji daj	A
naglas, Franc pa je zardel in se je obrnil v	stran.	”Neumni časi so bili to!“	A
”Zdaj sedi, Metka, nevestica, na mojo desno	stran!	“ Sedla sta in -- cin, cin, cin -- je odhitel	A
mehki nos se je nagibal precej globoko na desno	stran,	medtem ko so silile na levi debele ustnice kvišku	A
je od tega ... On je bil takrat študent ... z v	stran	potisnjenim klobukom, vihrajočim površnikom	A
se je kakor ladja ob skali ter se nagnil na	stran,	da so pasažirji odskakovali ter suvali drugdrugega	A
Govoril je neprestano ter mežikal na svojo desno	stran,	kjer je sedela gospodična Helena.Učitelj Slak	A
zasmejala s svojim sončnim smehom, obrnil se je v	stran	ter zakašljal; čutil je v grlu neko posebno	A
iz navade ter mislil na natakarico. ”Stole v	stran;	ples se pričenja!“ Pomaknili so klopí ob	A
skladišča so vstajala kakor iz tal; na daljnih, v	stran	potisnjenih tirih so samevali mrtvi tovorni	A
moja ... kakor črn oblak je šel spomin po nebu ...	stran	se ozriva!...	A
vodila slepa usoda, nezmotljivo, ne za pedenj v	stran	... slepa usoda, vsevideča, mene slepca, vsečutečega	A
naravnost tja, kamor ni maral, ne za pedenj v	stran.	Pred davnim časom, še otrok, je hodil nekoč	A
pozdrav; oči so se zastrle in so pogledale v	stran.	”Pozdravljeni!“	A
Blokar ... gospod župan! Obrnite svojo glavo malo v	stran,	da ne bodo kapale na moj obraz vroče kaplje	A
poslušajo verno, kadar govorí naglas, da stopijo v	stran	ter umolknejo smehljaje in pričakovaje, kadar	A
grdo in zaduhlo. Komaj dvajset korakov od hiše	stran	je bil ves drugačen svet in Tončka ga je poznala	A
Nikoli več me ne boste videli!	Stran	pojdem, pa poginite!“ Tončka je slišala in	A
nič drugače. In zdaj je rekla mati, da pojde	stran.	Kakor da bi bilo reklo ognjišče, da pojde stran	A
stran. Kakor da bi bilo reklo ognjišče, da pojde	stran.	V tistem trenotku je začutila Tončka, da bi se	A
dimnikov. Mati je bila doma, tudi ona ni mogla	stran.	Tako je bilo vse zakleto, za večno.	A
nanjo; če je šel kdo mimo nje, jo je potisnil v	stran	kakor kos pohištva - kakor stol, ki je stal	A
da se osramočena opleta stokajočih kosti ...	Stran	se obrnite, oči, v lepši kraj poglejte, v drugo	A
rad, ga skriti ne more ... Uboge oči ve moje,	stran	se obrnite! Stran se obrnite, uboge oči ve	A
Uboge oči ve moje, stran se obrnite!	Stran	se obrnite, uboge oči ve moje, ali ne tja, ne	A
ki bi ga pobral in zalučil v vodo ali kam v	stran,	četudi je nekaterim ljudem, posebno Brežanom	A
ceste, da je neka beračica strahom odskočila v	stran.	Kako bi se ne smejal taki neumnosti?	A
nehati? Če ne misliš, povej, da pojdem jaz na to	stran,	ti na ono!“ ”Saj ...“	A
122 . / Vsi smo postali; Lojze je gledal v	stran,	ustnice so se mu premikale, kakor da bi hotel	A
v drugič, vse je šlo mimo in je ugasnilo ...	Stran,	Evstahij, izgini, odkoder si bil prišel!Boljše	A
Gledal je prav tako skrbno in resno na prazno	stran,	kakor na melanholično krajino z mesečnim svitom	A
izpitov. Zagotavljal je hitro, s pogledom v	stran	obrnjenim, da se uči, kolikor je treba, da je	A
uganil je natanko njegove misli, obrnil se v	stran	in molčal.Neprijetna so bila pisma, ki so prihajala	A
obraz se je ozlovoljil in vrgla je punčko v	stran.	Mati je stopila k njej in je pokleknila na	A
je pobožati po obrazu, Anka pa je potisnila v	stran	njeno roko. ”Poljubi me, Anka!“ je prosila	A
se je ozrla na podobo in je potisnila knjigo	stran;	vzela je v roke belega jagnjiča, ki je zacvilil	A
gospod mora biti soliden ... Pavel Negoda, kreni v	stran,	daleč v stran; ta cesta ni za junake tvoje sorte	A
soliden ... Pavel Negoda, kreni v stran, daleč v	stran;	ta cesta ni za junake tvoje sorte!“ Cesta	A
Negoda je krenil preko širokega pasú na ono	stran,	tja, kjer je pod zelenim Galitzinbergom in pod	A
stran 147 . / Šla sta preko dvorišča na drugo	stran;	tam je starec odprl nizke duri ter pokazal v	A
še sam bi rad z vami, poletel z vami na južno	stran!	-	A
Bog. Tako je gledal Pavel Negoda na južno	stran.	Časih je mahoma segel v njegove misli vrišč otrok	A
klic iz samote, poln groze in obupa. ”Na ono	stran	stopi, da ne boš hodil po lužah!“ je rekla mati	A
nagne konec tega življenja na to ali na ono	stran,	izlila se bo iz njega črna bridkost. Naj zaokrene	A
Naj zaokrene ta cesta na levo ali na desno	stran,	držala bo zmerom iz meglé v megl�, iz mraza	A
razveseli se ga in odzdravi mu! Na južno	stran,	lastavice, na južno stran!Nič grenkobe - in	A
odzdravi mu! Na južno stran, lastavice, na južno	stran!	Nič grenkobe - in če!	A
neskončno zaničljivim pogledom, pljunil je v	stran	ter šel po svoji poti za drugimi ... Nismo	A
lahno obokane obrvi, napotili se počasi na desno	stran,	dol k drobnemu ušescu, pol zakopanemu pod težkimi	A
On ga je prijel za ramo ter ga potisnil v	stran,	ona se je ozrla nanj s hladnim pogledom.Nekdo	A
gneči, ki se imenuje družba; izrinejo jih v	stran,	teptajo jih z nogami, dokler ne ležejo ranjeni	A
Zakaj pa ne gledate? Komaj se človek malo	stran	obrne ...Če pride Olga?	A
Toda ne!	Stran	mehkočutnost!Moje prepričanje je trdno, moji	A
otrok tuje družbe; mnogokdaj okreneš glavo v	stran,	povesiš oči, ker tudi tebe, najbolj še tebe	A
pa toliko, kakor nič, posebno na borovniško	stran.	Zato naloge tudi pisal ni, učitelj pa si resnice	A
premikati vsa svetla cesta: sukala se je na desno	stran	v velikem loku, os pa je bila natanko tam, kjer	A
zamahnil z roko, ni samo zaničljivo pljunil v	stran,	temveč tudi strah je prešinil njegovo srce.	A
klance stremeče ... tiste poti, ki vodi daleč	stran	iz te blagoslovljene doline šentflorjanske?	A
blagoslovljene doline šentflorjanske? Daleč	stran,	visoko v hrib, v tiste kraje, kjer je greh greh	A
in utrujen, zató imá čudovit smisel za smešno	stran	življenja. Tragično stvar postavi pred vzbočeno	A
je imel nenavadno fin čut za njegovo smešno	stran.	Nič ni mislil na poezijo tihega, zaljubljenega	A
pretresavanji, ki so silila od glavne ceste v	stran,	tedaj je tega kriv Kosirnik, ki je sicer globok	A
v ograji, odpahnil jih je, da so kolebnile v	stran,	trhle in stare, kakor so pač bile, in od ondod	A
iz cunj -- o, še pestoval jih bom nazadnje ...	Stran!	“ Pavliček se je tresel, izba se je zibala	A
Gospodar je odprl duri nastežaj. ”	Stran!	S tega praga stran!	A
”Stran! S tega praga	stran!	Iz te hiše stran!“	A
S tega praga stran! Iz te hiše	stran!	“ Kakor v omotici je šel Pavliček; hripav	A
mojem godu!“ ”Ne morem zdaj, Janjek, moram	stran!	Lézi, zatisni oči in misli na svoj god!“	A
moker!“ Hlapec se, je stresel in je stopil v	stran.	”Kaj ni mogel nikamor drugam?	A
strahom in kričeč med ljudmi. Stopili so v	stran	in so napravili pot, ko se je prikazal župnik	A
polagoma odpirale, punčice so se obračale na desno	stran	in so se svetile. Naposled je zganil nalahko	A
zamrmral kaplan in je pogledal za trenotek v	stran,	kakor da se je nečesa domislil; obraz mu je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani