stran (1.301-1.400)

nekoliko pomežiknil, župnik pa je pogledal v	stran	in se je v precejšnji zadregi pogladil z dlanjo	A
bežim, vse preko travnika, preko polja, daleč	stran,	tako da nisem več videl vasi.Tam sedem, in šele	A
me je gnal po cesti, kakor kos papirja, na to	stran,	na ono stran, ostavil me je nekaj časa na tleh	A
cesti, kakor kos papirja, na to stran, na ono	stran,	ostavil me je nekaj časa na tleh ter me je spet	A
Maslovina, je gledal nekaj časa v tla, ali kam v	stran,	zato da je bila beseda premišljena in tehtna	A
Interessantes Blatt“ in pokazal z debelim prstom na prvo	stran.	”Te zeppeline poglejte, ki mogočno krožijo	A
muha, ki brenči, brenči brez nehanja in noče	stran.	Ali kmalu je bila ta nadležna muha moj samovoljni	A
pozno popoldne je že, nagiba se sonce na večerno	stran.	Kaj bi zdaj?«	A
smeri ga nosi veter in da ne bo z burjo na južno	stran.	Govori, ti moje srce, kam si se bilo namerilo	A
ponosni! Če srečam kakšnega Medvedjana, pljunem v	stran,	da tem gotovejše vidi, kakó ga preziram; ne	A
”Kaj vam prihaja na pamet!“ ”Na	stran	torej; to so grenke stvari... in vino je sladko	A
stvari se poznajo na očéh. Pogledali ste v	stran	in v tistem trenutku sem se prepričal, da ste	A
Ko se je Dioniz že okrenil ter stopil korak v	stran,	ga je držal Nikolaj še zmerom za roko. Bilo	A
ustnice v komaj vidnem nasmehu ter se obrnil v	stran.	”Ali pojdete z nami v Leševje, gospod...	A
Nikolaj je pomolčal; napósled se je ozrl v	stran	ter izpregovoril z neodločnim glasom: ”Nisem	A
posušile v tistih gozdih, vse po vrsti. Zatorej	stran!	Jaz ne bom nikoli oral na tistem polju in nikoli	A
na davkarja, je spačil ustnice ter pljunil v	stran,	kakor da bi bil ugledal pred sabo blatno golazen	A
”Ne brigajte se za nič... Pojdite z njo	stran	odtod...Naj vzamejo vse...	A
nalahko stresel z glavo ter ukazal, da naj nese	stran.	Stala je nekaj časa sredi sobe, nato se je okrenila	A
je skrila obraz v predpasnik. ”Zdaj pojdite	stran...	Jaz sem najrajši sam, in tudi vam je neprijetno	A
mislil vesele misli, gledal je tja na desno	stran	proti skriti klopi in srce mu je utripalo, zakaj	A
nagnila nazaj in beli slamnik se je pomaknil v	stran.	Nato je vstala in je odšla po beli poti z urnimi	A
Kakor se je kdo ozrl nanja, obrnila se je ona v	stran.	Vsa stvar se ji je zdela originalna in krasna	A
rokami so se napotile duše pobratimov na ono	stran.	Razbolele so moje oči, vsaka podoba se jim	A
zapleli zadnji žarki večernega sonca in nočejo	stran.	Tak dom bo moj!“	A
in smejala se je zelo na glas in je gledala v	stran;	a ko je šla dalje, se mi je ozrla v obraz in	A
rdečica se ji je razlila po licih; pogledala je v	stran	in je molčala.Meni pa je bilo težko, da sem	A
radovedno pogledal, se je zdrznila in se obrnila v	stran.	Prišla je bližje, čisto na rob ceste, tik k ograji	A
si me časih rada imela ...“ Ozrl se je naglo v	stran,	trepetajoča njegova desnica je iskala strahoma	A
njem ...“ In vsak bo obrnil mirno list na drugo	stran	in čital o pasjih kugah in peronospori ...V vsem	A
Zavladala je tišina. Obrnil sem se na desno	stran,	odstranil slamico, ki me je ščegetala pod pazduho	A
nespametni in škodljivi, jih vendar ne brcne v	stran.	Ne upošteva jih, ali v stran jih ne brcne.	A
vendar ne brcne v stran. Ne upošteva jih, ali v	stran	jih ne brcne.Ne brcne jih v stran in ne prestopi	A
jih, ali v stran jih ne brcne. Ne brcne jih v	stran	in ne prestopi jih, četudi so mu v škodo in	A
diši morda po inteligentnosti, po izobrazbi -	stran!	Človek bi mislil, da so ti literatje, ki pišejo	A
pri duši, da bi jo sovražil; kakor pogledam v	stran	in se razjezim, če srečam lepo žensko.Zakaj	A
Ob oknu se prikaže rdeč, zlovoljen obraz: ”	Stran	odtod, razbojnik; stran, grešnik, od poštenih	A
rdeč, zlovoljen obraz: ”Stran odtod, razbojnik;	stran,	grešnik, od poštenih ljudi!“Na dvorišču zalaja	A
Blagorodni gospod, izvolite pogledati na ono	stran,	tja pod kostanj, da boste spoznali, kako spoštuje	A
do srca me je zazeblo. ”Ozrite se na levo	stran!	“ Ob plotu je stala visoka senca; čisto mirno	A
praga sem se oziral po vrtu na to in na ono	stran,	da bi kje ugledal ljubi obraz prijatelja, ki	A
otroškemu sramu podoben; rad bi bil obrnil glavo v	stran,	rad bi bil šel, pa se mi nikakor ni dalo; strmel	A
sinoči. Ves presunjen od žalosti sem se obrnil	stran	ter stopil na cesto. Na cesti je bil že mrak	A
dacar ga je videl od blizu, pa je pljunil v	stran	in je razodel v krčmi, da ima žabjo šobo in	A
drugem dimu zapekla na ustnicah in vrgel sem jo	stran	...Odprl sem duri.	A
stala pred ogledalom ter okrenila glavo na levo	stran,	je zapazila veliko rdečo liso pod desnim ušesom	A
obroč kraj obzorja in še dalje, daleč na ono	stran.	Janez, sinjeok, kodrolas Gorenjec, je klečal	A
solda, in to sodrga mi zdaj še komedije uganja!	Stran!	Vsi stran!	A
Stran! Vsi	stran!	Še to uro stran!“	A
Vsi stran! Še to uro	stran!	“ Jelenka je vztrepetala, vzkriknila, in njen	A
priletel šopek ter se je razsul po stopnicah. ”	Stran!	Še to uro stran!“	A
”Stran! Še to uro	stran!	“ In še tisto uro so se napotili vsi trije	A
pijan, kako si pijan, ljubček, deseti brat!“ ”	Stran,	coprnica!Ne zapelji me v skušnjavo!“	A
postelja je zaškripala; obrnil sem se v ono	stran,	in kolikor se je dalo razločiti, je sedel Bukovec	A
zamišljeno in nezadovoljno ter se umaknil v	stran	... Polagoma se je nebo temnilo in nižalo,	A
sprevidel, da se hlini samemu sebi, pljunil je v	stran	in se imenoval na tihem bedaka.Naposled je sklenil	A
onega, odskakoval pred vozovi in tramvaji v	stran,	a vse to čisto nevede in mehanično.Poleg vsega	A
kdo bo tako natanko gledal na hrbèt; sprednja	stran	mora biti čista, - in glej ga spaka, ravno tu	A
kakor bi bil nov.“ ”Vpraša se samo, če bo šlo	stran.	Bog ve, koliko bi Iglič računal, če bi to spako	A
da ga drugi tudi ne vidijo ... A zdaj so madeži	stran,	gospod Prosén!Glejte, ali se še kaj pozna, ali	A
je delal njegov čisto beli, veliki in malo v	stran	potisnjeni nos. To je bil Prosén slavnostni	A
razbičana bolest navrh plota, se prevrne na ono	stran	v humor.“ Zazeblo me je; počasi, tiho, se	A
med zobmi in pomežiknil je na to ali na ono	stran,	kjer pač je ugledal okroglo, izpodrecano žensko	A
zažvenketalo srebro na tleh. ”Denite mize v	stran	...“ Nastal je hrup in šum; družba je vstajala	A
je počasi odmikala glavo, ne da bi se ozrla	stran.	”Zakaj se me bojiš, Ana?“	A
slabe živce, se je hitro dvignil ter obrnil v	stran;	časih pa se je znal kdo zatajevati in hlinil	A
ki so ga slačile in umivale, so se obračale v	stran	od gnusa; premetavale so moje mrzle ude po postelji	A
hripav in zamolkel. Res sva krenila v tisto	stran;	ali pod prvim hrastom je južinalo par kmetov	A
stala kakor pastir med čredo; uro hodá na to	stran,	uro hodá na ono stran je bila vas; ob veliki	A
čredo; uro hodá na to stran, uro hodá na ono	stran	je bila vas; ob veliki cesti pa je bil Šrangar	A
jih kazal ljudem. No, grem, in gledam na to	stran,	gledam na ono stran, sam ne vem, zakaj.Sto korakov	A
grem, in gledam na to stran, gledam na ono	stran,	sam ne vem, zakaj.Sto korakov od križpota, tam	A
obraz, tako je krvav. Kučma leži par korakov v	stran,	tista velika črna kučma.Od čela dol lije kri	A
durih, napravil je zanko in je sunil panjač v	stran.	To se je zgodilo v tistem trenotku, ko se	A
”Stojte, ljudje!	Stran!	“ je vzkliknil žandarm. ”Razbojnik!	A
bila procesija na klancu, je stopil Gorjanec v	stran,	počakal je, če bi ga kdo ne pogrešil in poklical	A
Začudeni so se ozrli nanjo in nekdo jo je sunil v	stran.	Luka pa je slišal njene besede; vzdignil	A
rano. Luka je vztrepetal in je obrnil glavo v	stran.	Vse oči so bile uprte nanj.	A
žandarm sta šla skozi vežo; ljudje so stopili v	stran	in so molčali; nobena roka se ni več vzdignila	A
prijatelj, kaj pa še počneš tukaj? Vzemite mu	stran	to!“ je pokazal na okove. Luka se je počasi	A
... In zdaj se okreni v	stran,	nikar mi v lice ne poglej!V blazni uri sem upal	A
lopov! - onečastil jo, potem pa jo pahnil v	stran	...“ Dolgi prsti Damijana so se stisnili v	A
/ . / stran 94 . / Vse so hitele na južno	stran	in moje misli so hitele z njimi.Moje staro,	A
svetle zvezde, ki hití preko neba na južno	stran?	...Hiti na južno stran in z njó hití moje upanje	A
hití preko neba na južno stran?... Hiti na južno	stran	in z njó hití moje upanje, otroško, sladko,	A
zasikal visoko kvišku, potem pa se zapet nagibal v	stran	in zamiral. Krištof je ležal tiho in nepremično	A
je rekla gospodinja. ”Dajmo jo, sovo, na ono	stran,	pa dobimo še sovirja!“ Ves dan je stala sova	A
zasmeh. Zvečer smo postavili kletko na ono	stran,	v izbo, kjer je spal hlapec.Tam je bilo veliko	A
in kdo je bil morilec?“ Stopila je s poti v	stran,	pod košato črno smreko.In komaj je stala pod	A
zgrudila na kolena predenj, kmet je pljunil v	stran	in je šel. ”Kdo je to?	A
obraz, obrvi so se mu namršile in obrnil se je v	stran.	»Zbogom, Barica, tudi midva se še vidiva	A
so bila ozka, rame nizke, ušesa so štrlela v	stran,	kakor jetičnemu človeku.V desnici je nosil kovčeg	A
vendarle prišli! In zdaj ne misli, da te pustimo	stran!	Pri nas ostaneš, da se ogreješ in si odpočiješ	A
Imel je lepo okroglo pisavo in kadar je bila	stran	polna, jo je vzdignil v iztegnjeni roki ter	A
Boga samega žalita brez strahu ... in Bog gleda	stran!	Stric je bil nagnil glavo na pesti, teta	A
zvezde. Marko je videl še dalj, vse na ono	stran.	”Tam zadaj so nebesa.	A
ti bo zatisnil oči in pojde s teboj še na ono	stran!	Jaz poznam te reči, Marko! -	A
glasnimi ljudmi, ko je bil že pogledal na ono	stran?	“ Bebec je buljil prédse s praznimi očmi in	A
pokazal nanj. ”Ta je tudi pač že pogledal na ono	stran!	Ali veš, kaj se mu je pripetilo, ko je bil še	A
Nato ugasne zunaj svečo, vrže bučo in rjuho	stran	ter se povrne v izbo ves vesel in glasen.‚No	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani