nova beseda iz Slovenije

stol (201-300)


seboj in Tjažem, zrak na Tjaževo telo, to na      stol,      stol na pod, pod na strop spodnjega nadstropja  A
in Tjažem, zrak na Tjaževo telo, to na stol,      stol      na pod, pod na strop spodnjega nadstropja, strop  A
više, gor do poda kavarne, pod je pritisnil na      stol,      na katerem je Tjaž sedel, stol v Tjaževo rit  A
pritisnil na stol, na katerem je Tjaž sedel,      stol      v Tjaževo rit, v mošnjo in spodnjo stran stegen  A
ki bi ga bilo treba izračunati, da bi na vsak      stol      odpadlo enako časa: od dvanajstih do ene bi  A
porabil za hojo, to je za presedanje s stola na      stol,      tako da bi se noč morala končati nekaj čez peto  A
bilo treba urediti tako, da bi odpadlo na vsak      stol      enako število sedenj, vsak stol bi prišel na  A
odpadlo na vsak stol enako število sedenj, vsak      stol      bi prišel na vrsto po enkrat kot prvi in vsak  A
razporejati tako, da bi bil na prvem mestu vsakič nov      stol,      na drugem mestu vsakič nov stol, na tretjem  A
vsakič nov stol, na drugem mestu vsakič nov      stol,      na tretjem mestu vsakič nov stol in tako naprej  A
vsakič nov stol, na tretjem mestu vsakič nov      stol      in tako naprej, dokler bi ne bila izčrpana zadnja  A
vsakič v drugačnem zapovrstju, tako da bi vsak      stol      bil na vrsti, vzemimo na primer, zdaj kot peti  A
mudilo kali? Bilo mu je, kakor komu drugemu      stol      prestaviti. Cesar, to videvši, veli  A
nima rad, če pride kdo z jezo v srcu pred sodni      stol.     « Velikan se nekoliko začudi, ko to sliši  A
potice in lep kos gnjati. Dadé nama vsakemu svoj      stol      in pila sva iz obilega vrča. »Letos  A
dobrega doktorja, odkar je Zavijač pred sodni      stol      poklican.Po Dunaju sem vedno hodil z dijaki  A
načelovali veljaki. Z živahno kretnjo je primaknil      stol.     »Kar pri naši mizi ostani, ker obral si že vso  A
se na vse strani. Ljubica mu je pripravila      stol      kraj sebe.Samo prijaznost in priljudnost je  A
častnik, je planil pokonci ter v naglici prebrnil      stol      pod seboj.Vzravnal se je v vojaški postoj in  A
gospod inženir,« je govoril general in mu ponudil      stol      kraj sebe.»V pravem času ste prišli v naš kraj  A
zaupnik, mu je po prijaznem pozdravu ponudil      stol      ter ga vprašal, kaj je povzročilo čast, ki ga  A
švalereskno.« Po teh besedah je primaknil svoj      stol      bliže k adjutantu, tako da je videl na njegov  A
za nas veljavo do smrti.« Naslonil se je na      stol,      oko se mu je zmračilo in površno je pogledal  A
poudaril Lazar in položil denarnico na čevljarski      stol.      »Vi ste glava tukaj in z Vami govorim!«   A
nisem želel. Okoli poldvanajstih sem sedel na      stol.     Hoja me je utrudila, razburjena domišljija je  A
je stal pred menoj. Prestrašen sem skočil raz      stol.     Tudi konj se je stresnil, se zgrudil, kakor bi  A
prekinil svoje delovanje. Pobrisal je obisku      stol      in stopil zapirat kamrina vrata, da se ne bi  A
Florijana, kajne.« ‒ Primaknil je gospodični      stol      in je prinesel kozarec; bil je resnično izobražen  A
v vajenem kotu svoje zofe, pri durih je stal      stol      in župnik je velel: »Ali si odrgnil škornje  A
ukazal pazniku, naj poišče zame po hiši kak      stol,      ki je odveč, a naj pazi, da bo imel vse štiri  A
klop; sam si je pa njemu nasproti primaknil      stol,      se oprl na stolovo naslonjalo in ga pričel prijateljski  A
« Zamaknila se je v      stol,      kjer je poprej sedela »Čopka«, in je vzdihnila  A
vžigalice; mizar Rapè, ki je z eno roko dvignil      stol      z doktorjem vred kvišku pod strop; dacar Jožko  A
žena. Odvezal si je predpasnik, ga obesil čez      stol      in rekel: »Nemara si pa zopet kaj napak brala  A
zaihtela še dvakrat skozi nos, potem si je nesla      stol      sredi sobe pod svetilko, zlezla na stol, snela  A
nesla stol sredi sobe pod svetilko, zlezla na      stol,      snela cilinder s petrolejke in nejevoljno vzkliknila  A
60 . / Ob pol dveh je brivec hotel sesti na      stol,      pa ga je zgrešil in je padel pod mizo ‒ to se  A
vse, kar treba za brivski obrt. Pripravil je      stol,      pripravil je vodo v umivalniku in potem so polagoma  A
odzdraviti Janku in se mu umakniti, da je pristavil      stol.     In ko se je hotel usesti, so se kar trije hkrati  A
s pestjo po mizi in z nogo brcal v nedolžni      stol,      ki je klavrno ležal na tleh. Žena Reza je plaho  A
je zakrohotal mož; spretno je dvignil z nogo      stol,      ga pogugal in treščil v duri.»Glavo dam, če  A
duri so se počasi odprle, odrivaje pred sabo      stol,      in vstopil je hišni gospodar, gospod Brtoncelj  A
hišni hlapec Jaka, ki je zaprl duri in pobral      stol,      potem pa si pričel trebiti nos v znamenje, da  A
tiča!« je izjavil svoje priznanje, si primaknil      stol,      sedel in pričel jesti. »Ali so danes tole delili  A
kaki resnični gospodični. Ponudil ji je edini      stol.     »Na, usedi se!  A
Odracala je v kot in od tod pririnila do Kocmurjeve      stol.     Sama se je naslonila na svojo nizko posteljo  A
lahko zasluženo torto, spotoma si je vzel prazen      stol      in ga vlekel s sabo.V kotu pri ograji je sedel  A
je predstava. Gospa ravnateljica je prinesla      stol      in na stol je stopil gospod ravnatelj, oblečen  A
Gospa ravnateljica je prinesla stol in na      stol      je stopil gospod ravnatelj, oblečen v umazan  A
nižjih cen. Gospod ravnatelj si je postavil      stol      v travo, njegovemu zgledu je sledil mlajši sin  A
vprašali na policiji, kaj hoče, se je sesedla na      stol;      tresla se je, da so ji peli zobje, mežala je  A
krajih: postelja njegova prazna, prazen njegov      stol      pri mizi, prazen prostor pri polici pred oknom  A
oprezno vstala. Velela je sestri, naj sede ona na      stol.     »Okoli hiše moram pogledati, kaj delajo,« je  A
je rahlo vzela pisanje iz rok, si primaknila      stol      in rekla: »Čakaj, preberiva, kaj je zapisano  A
solzami v očeh je pogledal očeta, se umaknil za      stol      in s pogledom švignil proti durim.Pa ga je že  A
pa bom,« je rekel Kocmur. Podrl je Stanka na      stol      in segel po njegovi nogi. Dečku je zavrela kri  A
je Trubarja!« Položil je klobuk poleg sebe na      stol,      glasno je vzdihnil. Ustavila se je natakarica  A
šinil kvišku in se je prepadeno postavil za      stol.     ‒ Ne, taka smola!  A
dan, ako mi vzemo staro srajco in polože na      stol      drugo. In so tobakarji tudi brezobzirni, najrajši  A
je kdo zapazil, da ne govorim, nego da le moj      stol      škriplje, dejal ni nobeden nič, vsi so bili  A
nego jo odprto položi na mizo, na postelj, na      stol,      na umivalnik, na ognjišče ali kamorkoli in jo  A
ob osmih domov, ob tej uri se dobi prostor in      stol,      drugače se pa še malo počaka.Posebno ugodno  A
oboje hkrati; atek pa je primaknil k mizi še en      stol,      na mizo postavil še en krožnik in vse krožnike  A
dan, kakor je dičila njega, ponudil mi je celo      stol      in vse sva se pomenila. Obljubil je, da bodo  A
dela, ki ga ne zmore. Z rokami se je oprl ob      stol      in se počasi dvignil. »Lahko noč!  A
se ji je tresla. V kuhinji se je sesedla na      stol      poleg vode, ki se je še vedno gugala in valovila  A
danes pravzaprav?« je začel Mokar in sedel na      stol.      Hlapec je potegnil klobuk spet na oči, po nepotrebne  A
kjer je tako dolgo služil. Mokar je zasuknil      stol,      da je zahreščal pod težkim telesom, snel naočnike  A
Kaj ti je?« Okrenil je      stol      in jo gledal. Ančka je, kakor da bi ne slišala  A
Tedaj je župnik osupnil. Naslonil se je nazaj na      stol      in gledal, gledal Ančko, ki je stala vsa skrušena  A
Prehodil je sobo, sedel nato k mizi in ji ponudil      stol.      »Hude so te reči in tako žalostne, da bi jokal  A
stroške, pokrijem tale strgani klobuk in uidem čez      Stol      na Koroško in še dalje.« Hudournik se mu je  A
meni radi zglašali sošolci, da bi jih vodil na      Stol.     Ustrezal sem jim.   A
Lepega počitniškega dne sem vodil dva sošolca na      Stol.     Pozno popoldne je bilo, ko smo prišli do ovčarske  A
mu je možak nekaj zagodrnjal in jezen še svoj      stol      odmaknil, da bi bil dalje od njega.Zdravnik  A
Velel je Franceljnu, naj vzame preprost dolgi      stol      in jim ga nese ven ter jim ga po nudi.Saj jih  A
dolgega stanja. Francelj je pograbil dolgi      stol,      Pepe mu je še rekel, naj jim reče sitzen (sedite  A
reče sitzen (sedite)! Francelj je trdo porinil      stol      prednje in zakričal: sitzen! Ženske so se ozrle  A
ozmerjale ter se razšle. Francelj je pa sedel sam na      stol      in za njimi kričal: Niks tajč!Mojster se je  A
in Franceljna pohvalil, ko je prinesel dolgi      stol      v delavnico in še potoma ponavljal niks tajč  A
me je poučila, da tamkaj še stoji vojvodski      stol,      kjer so sedeli nekdanji slovenski kmetje, ko  A
Vprašala sva ga ob slovesu, kje je vojvodski      stol.     Spremil naju je iz cerkve in pokazal, kod naj  A
vprašanj o Ljubljani, o najinem domu, o poti čez      Stol      ‒ brez konca in kraja. Postregla nama je spet  A
zasenčenje, je Francelj pograbil kmečki dolgi      stol      in ga postavil pred ženske, češ naj sedejo,  A
Ovce!« In je kazal z drobnim prstom v      Stol.      »Nič niso ovce, to so skale, Nejček,« mu je  A
božič so imeli. Nejc je jezno pogledoval v      Stol      in težko čakal snega.Šele o kraljih se je do  A
šel naglo mimo žene v hišo in se sesedel na      stol,      tako truden, kakor tistikrat, ko je delal akordno  A
»Ti pa ne boš!« France je sedel na      stol,      Lojza je obesila luč na zid in sedla poleg brata  A
je začel takoj župan in poveznil klobuk na      stol      ob župnikovem pultu. »Dvajset, kajne?«   A
preudaril, sedel za pisalno mizo in Lojzi ponudil      stol.      Lojza je pričela: Tako in tako sem našla Golobovo  A
izmislila zanj. S predpasnikom mu je pobrisala      stol      in ga povabila: »Sedi no in povej!Kar tukaj  A
pogrebcev. In ko je to dognala, je sedla na      stol      in začutila, kako je trudna. Ali zaeno se je  A
klečal vojak tamkaj in me čakal. Primaknem      stol,      dvignem roko za blagoslov. Tresla se mi je.  A
peklenski hudobec!« in se nazadnje sam sesedel na      stol      brez moči. »Mučenica,« sem ji rekel v tolažbo  A
Potegnil sem ga nazaj, on se je pa sesedel na      stol      in tako premilo razjokal, da me je globoko presunilo  A
257 . / Ko se je ves spehan zopet zgrudil na      stol,      sem mu položil roko na ramo in ga prisrčno prosil  A
prijela ženska za roko, potegnila ga nazaj na      stol      in mu velela: »Ti še ne smeš iti!« Cirilu je  A
pohujšanje.« Cirilova je zajokala, se sesedla na      stol      in vzdihnila: »Sedaj vse vem.« »Nič, kar dol  A
podprla ter mu pomogla, da je sédel na plohast      stol,      pogrnjen z jagnječevino.»Morana, pridi, da ne  A
medom ga je čakal na mizi in ob njej pripravljen      stol.      Ko je slišala Ljubinica njegove korake, je razgrebla  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA