Bog mi je priča, da sem se borila z njim za žive in mrtve in ne bil bi me zmogel, da nisem padla vznak ter treščila z glavo ob vogal mize. Vse se je zavrtelo krog mene ‒ oh, saj ne vem več ‒« Sirota je zajokala tako bridko, da sem planil kvišku, stiskal pesti in škripal: »Zverina, peklenski hudobec!« in se nazadnje sam sesedel na stol brez moči. »Mučenica,« sem ji rekel v tolažbo čez dolgo časa prvo besedo, ki sem jo mogel izgovoriti.