stol (501-600)

Ozrl se je postrani na Slivarja, pokazal na	stol	blizu vrat, a nato je pisal svojo stvar dalje	A
Sprejel je Slivarja zelo ljubeznivo, ponudil mu je	stol	ter mu sedel nasproti.A ne, da bi se Slivar	A
tujec v to . / . / stran 68 . / sobo, sedel na	stol	ter motil s svojo prisotnostjo mirno domače	A
drugače nisem hudoben človek ...“ Primeknil je	stol	k njej nerodno in s hrupom, da se je predramil	A
že zunaj na vozu; v sobi je ostal samó še en	stol,	na katerem je sedela babica, in pa ura je še	A
bo počasi vozil. Malo vstanite, da stopim na	stol	in snamem uro ...“ ”Ne, Jože, čakaj!	A
zgodilo.“ Babica je vstala in Mak je stopil na	stol.	Ali takrat, sam Bog vé, kako se je to zgodilo	A
je snel uro s stene in hotel stopiti na tla,	stol	zaškriplje, Mak stegne roki in ura pade na tlà	A
sobe v kabinet, butal bi ob steno, ob mizo, ob	stol	tisto lepo belo glavo, da bi izkrvavele zelene	A
dolge, mehke, svetle lase, ob steno, ob mizo, ob	stol	je bíla uboga lepa glava in rdeči curki so curljali	A
in prestrašili so se, če se je zadel kdo ob	stol,	ob posteljo.Gosta temà je bila zunaj, deževalo	A
izbo in za Mariceljna samega. ”Kje je moj	stol?	“ je vprašal malodušen. ”V drvarnici!	A
troje široka. Postelja je bile v nji, miza in	stol,	nič drugega.Miza pa je bile vsa polna; ogledalo	A
Hanca. Mana ni nič odgovorila; sedla je na	stol	in ustna so se ji tresla od zatajenega ihtenja	A
siromašno opravljenih, kakor da je bil kupljen vsak	stol	ob drugem času in v drugem kraju: ”Nista	A
dvignila s svojega prostora ter sedla komodno na	stol,	meni nasproti.Nato je nataknila naočnike, vzela	A
težko roko, porinil me v stran ter sedel na moj	stol.	Oblečen je bil v irhaste hlače in kratko, obrabljeno	A
počasi, skoraj je omahnil, oprl se je z roko ob	stol.	”Milostiva ... jaz ...“	A
Vstal je, omahnil je za mizo, da je prevrnil	stol.	”Pred polnočjo da naj pridem, je rekel!“	A
je povečerjal, je položil klobuk na bližnji	stol,	ker mu je bilo vroče; in takrat sem videl, da	A
tla kozarec in krožnik, svečo je postavila na	stol.	”Zdaj pa se poslovi od mene, Peter, morda	A
sta bila sedeža sester Elekte in Anaklete.	Stol	matere Ignacije je bila že davno zasedla druga	A
Mercedes je sedla. Gospa mati je primaknila svoj	stol	in stegnila roko po kontesini desnici: »Hvala	A
Tomaž, pa na nogo stopaš.« Hlapec je omahnil na	stol	in se krohotal pred se. »No, ali ne	A
Tedaj se je zavedla in sedla na najbližji	stol.	Godec je med tem časom raztegnil harmoniko.	A
se je zdelo, da se trese, in ponudila mu je	stol.	Poprosil jo je, bi li ne hotela prinesti vina	A
pošljite!« In Marjanica se je drhteč zgrudila na	stol,	mejtem ko je odšla tudi tašča sedaj vznemirjena	A
tresejo noge, se je ozrla. Nekdo ji je ponudil	stol,	in sedla je in strmela v oder na glavo, položeno	A
Ni hotela. Sedaj je skoro omahnila na	stol.	Poldrugo uro za tem je bila zopet v	A
ureži!« je dejal nato; »sedi.« Mladi je sedel v	stol,	kjer je sicer počival vikar.Vikar pa je stal	A
vprašal: »Ali ste bolni?« Z desnico je pokazal na	stol:	»Sedite!« Župnik je sedel in si obrisal potno	A
Bil je otroško pobožen. Imel je svoj	stol	v cerkvi na Ilovici, kjer je molil med mašo	A
in mrtvičenjem; plane bojevito, a se zruši na	stol	in ové vse svoje telesne slabosti in usahle	A
bolan se je lovil nazaj k mizi in se zgrudil na	stol.	Nič kaj jasno se ne more ovedeti, kaj je z njim	A
vikar na moža, prime ga za rame in potisne na	stol.	Ukaže, naj mu dadé jesti in piti.	A
Noge so se mu začele šibiti, da je omahnil na	stol,	hropel in hlipal za sapo.Pa je planil kvišku	A
prikimal. »Tam sedi!« je pokazal nato dekletu	stol.	»Zakaj?« je vprašala tiho.	A
Orodja imajo dovolj.« Podglavar se je sesedel v	stol.	Potem je viknil: »Priča ste vi, da drugače moči	A
resnično je spregovoril v našem jeziku. »Hej,	Stol,	prebudi se!« sem razločno slišal očaka Triglava	A
In res!	Stol	se je naenkrat zaspano pretegnil iz jutranjih	A
nas bi smel po večji pravici sedati na njega	stol.	To je senca, nikdar predsednik!«	A
Frater scriptor,« ukaže predsednik, »prinesi	stol	zatožencu, da sede!Kako ti je ime?«	A
nas pokliče predsednik iznova pred svoj sodni	stol.	»Začujta sodbo!	A
odgovorila tiho. Nato je pristopila k mizi, sedla na	stol	in odvezala ruto pod obrazom, da ji je padla	A
Odpeljali so ga v vežo sosednje hiše, položili ga na	stol	ter mu odšteli gorko plačilo. Hohenburg je opazil	A
prijetno zaspi. V letu 1821 pa je tak spalni	stol	prav nepripraven in le slabo z žimo natrpan	A
dna svojo kupico, nato pa se naslonil v svoj	stol	‒ in zaspal.Ker se je to že prej včasi zgodilo	A
vstopil. Odložil je široko svojo reto na bližnji	stol,	sklenil rumene roke kakor v molitev in čakal	A
mogel izpregovoriti. Omahnil je na bližnji	stol,	izvlekel iz žepa velik, moder robec ter si ž	A
Grofa je močno trgalo. Svoj usnjeni	stol	si je bil dal primakniti k oknu, od koder je	A
stolec in svojemu soprogu je potisnila istotako	stol	ter mu mignila z roko, naj sede.Franc je sedel	A
« je godrnjal Miklavž za njimi. »Če jih na	stol	položiš in vsakega pretepeš kakor otep na skednju	A
dva gumba. K oknu si je primaknila blazinasti	stol,	ki je na njem poprej eminenca sedel, ter se	A
»Kaj je hotelo biti?	Stol	mi je ponudil in dejal: Sedite, gospod Pintar	A
nespodobne nage ženske. Končno je sedla na mehek	stol,	katerih je bilo vse polno po sobi.V svojo tolažbo	A
. / stran 284 . / Potisnil je blazinasti	stol	v njeno bližino in sedel je tik nje.Ko je nekaj	A
kosilu jedel njeno pečenko, naslonila na njegov	stol,	presedel se je takoj na drug stol.Mati in oče	A
na njegov stol, presedel se je takoj na drug	stol.	Mati in oče sta bila žalostna, Dagarinka pa se	A
brez moči je zopet omahnil ter se zgrudil na	stol.	Tedaj se je začula govorica odzunaj.	A
vsako kupo, je prisedla k mizi. Ker je bil edini	stol	tik bogoslovca prazen, je sedla na ta stol.	A
edini stol tik bogoslovca prazen, je sedla na ta	stol.	»Bom pa tu sèm sedla,« je žvrgolela, »če smem	A
par prstov nasproti, nato pa ji je primaknil	stol,	da je sedla. »Sam sem hotel priti,« je govoril	A
mraz in da ga zebe. Končno je sedel na visok	stol	ter bil prepričan, da je v svoji s hermelinom	A
Potem pa je stopil v šotor ter sedel na rdeči	stol;	tik njega je sedel nadvojvoda Viljem.Zopet so	A
Ondi pri mizi pa se je Jurij Ljudevit zgrudil v	stol,	za trenutek pograbil z rokama po razstreljeni	A
tresočo se roko postavi na mizo. Bogomir sede na	stol.	Starec pa stoji sklonjen pred njim.	A
je imel podobo ‒ svoje matere! Ječe sede na	stol,	ali podoba mu odpade, da se ji okvir v kosce	A
Stopita v sobo. Ondi sede Ernest Malec v mehki	stol,	drugega pa ponudi tujcu. Ali Bogomir neče sesti	A
ga ne zapustil pogum. Hči sede tik njega na	stol.	»Tako je prav!	A
Tudi prav!« Sede na	stol.	Obriše si obraz, izpivši kupo vode.	A
Prijel jo je za roko ter jo s silo potisnil na	stol.	»Tu sedi in poslušaj!	A
družbo hoteli pobegniti!« Grof Welser pripravi	stol,	rekoč: »Dajmo mu stol, da sede ljubi prijatelj	A
Grof Welser pripravi stol, rekoč: »Dajmo mu	stol,	da sede ljubi prijatelj naš.In kako je bled	A
katerem se je nahajal. Mali Welser ga potisne na	stol	ter mu nalije vode v kupo: »Le pijte, prijatelj	A
obrnila tedaj na tega nesrečnega človeka. Na	stol	je bil sedel med Malčevim govorjenjem in kakor	A
kako se bo vedel Bogomir. Tik nje je sedel na	stol,	in že mu je hotelo srce prekipeti in že ji je	A
da sem še sto let rajši prikovana na ta mučni	stol,	da še sto let rajši zrem spomladi cvetove le	A
Oj, to so bili časi!« Leno se je naslonil v	stol,	gledal proti nebu in izpuščal oblake iz ust	A
zavest revnega življenja pretresla, omahnil je na	stol	ter zaječal: ‘Prijatelj, poglej me in pljuvaj	A
se je po teh besedah zopet mirno naslonil v	stol;	drugi pa so pozabili nekdanjega nesrečnega gospodarja	A
To ga ni prav nič motilo. Usedel se je na	stol	ter hladnokrvno dejal: »Sedaj, ko sem tako rekoč	A
med njegovim govorom bila se je zgrudila na	stol.	Sedaj pa je zrla za njim kakor za mrtvaško prikaznijo	A
mnogo medicinskih steklenic. Usedla se je na	stol	pri mizi.Zeblo jo je.	A
se ozira golobica na jastreba. Pomaknil je	stol	k postelji, predme na odejo pa je položil usnjato	A
odgovoril, samo mignil mi je, da sem sedel na	stol	pri postelji. Gledal je venomer proti stropu	A
mene, za kar se pa ta ni zmenil. Sedel je na	stol,	ki je bil zanj pripravljen in na katerega ni	A
sluga izginil, je pokazal Joannes Franciscus na	stol	pri mizi: »Sedi!« Tako me je presunila ta čast	A
da nisem vedel, kdaj in kako sem prišel na	stol,	Nato je pograbil celo prgišče belih smokvic	A
Schwarzkobler ali Khallan!« Zopet je sedel na svoj	stol,	po mizi pa bobnal s svojimi prsti ter gledal	A
Kaj naj počnemo! Boga in apostolski	stol	prosim noč in dan pomoči, da bi se mi z božjo	A
ki nas vsak trenutek pokliče pred sodni svoj	stol!	« pristavil je mirno.»Ako ne morem izpreobrniti	A
odide in da bode prej ali slej pozvan zasesti	stol	brižinske škofije.Tedaj mladi kanonik še ni	A
morda užalila trda moja beseda.l Prinesla je	stol	in sedla tik postelje.Izpod odeje dvigne kanonik	A
in to mi je vzelo zadnjo pamet. Pograbil sem	stol	in česnil z njim Tomažka po glavi, da je takoj	A
zatulil kakor merjasec, če ga vlečejo na mesarski	stol,	da se mi je srce rahljalo od čistega veselja	A
pajek Tone ji spleza. Princ se ozre, jo na	stol	posadi, Pepelka v trenutku mu srce omreži.	A
popravila povešeno perjanico, me posadila na	stol,	potem pa prinesla slastno večerjo. Iz predala	A
nadušljiv gospod, se ni dosti oziral, kar na	stol	se je zgrudil in se hreščeče dušil s piskajočo	A
bi radi?« je Polona s predpasnikom pobrisala	stol	ob mizi. »Če se vam ne zdi za malo, sedite,	A
pa utrujen in slab. Iztežka se je zgrudil na	stol	in se je ozrl po sobi. Vsi pogledi so ga tiščali	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani