stol (401-500)

ugovora taki neumni zapovedi. Vrgel je suknjo na	stol	ter sedel, da bi si sezul čevlje.Toda ko se	A
sam; čaj je curljal v dolgem curku s prta na	stol,	s stola na tla. -	A
jo je prijel okoli pasu in jo je potisnil na	stol.	”Ne pojde; slabo ji je!“	A
šolmašter?“ Učitelj je povesil oči, odmaknil je	stol	in je umolknil ... Segel je kukavičji glas	A
s hreščečim basom, frizêr se je naslonil na	stol,	nagubančil čelo ter udaril s tenorjem in zadonela	A
gré za našo prihodnost ...“ Sedel je na šepav	stol	in se začel oblačiti. ”Ne vem, kako je to	A
Enakomerno praska pero po papirju, časih se premakne	stol.	In tedaj se domisli, da bi napravila črno kavo	A
pohištvo. Zdaj je bila v izbi postelja, miza in	stol;	stene so bile čisto prazne, še razpela ni bilo	A
stopil k durim. Egon je planil, da je prevrnil	stol,	Konrad je sedèl in je pil. Z dolgimi koraki	A
ljubezni!“ Egon je sedel globoko naslonjen v	stol,	z zardelimi lici, srdit; nenadoma je udaril	A
pogladil se je po čelu in je sedel težko na	stol.	Glava mu je omahnila, zadremal je in kakor iz	A
Stožer je mežikal, Egon pa je bil pomaknil svoj	stol	bližje in je naslonil komolec ob mizo. ”In	A
Princezinjo!“ je rekel Lojze in je omahnil na	stol	ob durih.”Ti pa le pojdi, ti tam ... moja svatba	A
glavo in drobnimi golimi očesci. Sedel je na	stol	in položil roké na kolena.Njegov rejeni obraz	A
vsaka zavesa naj ga razodeva, vsak prtiček, vsak	stol;	in vse bodi drugo drugemu sorodno -- naj se	A
- Ob tihi uri je šel Milan, pristavil je	stol	ter je obrnil podobo, ki je slepa visela na	A
kakor senca, kakor prazna stena, kakor miza in	stol.	Če je govorila z njim, se ji je zdelo, da bere	A
pokleknil, toda zgrudil se je truden in neroden na	stol.	Ona se je ozrla nanj toplo, veselo in sočutno	A
poslednje. Komaj da si upam še pogledati na mizo, na	stol,	na stene; težko mi je srce, da se Bog usmili	A
zakrpanimi rjuhami in odejami, miza pri oknu in	stol	in ogromna zelena peč v kotu, drugega ni bilo	A
potrkal ga je po rami in ga je potisnil na	stol.	”Ali bi radi kaj pili?	A
zasmejala naglas, naslonila se je globoko na	stol	in je prekrižala noge.Kačur je srečal pogled	A
celo v sanjah, če vas ugledam!“ Sedla je na	stol,	kjer je trenotek prej sedela njena mati.	A
je prijel trdo za roko in ga je potegnil na	stol.	Strojarji so ploskali, kmetje so vstali hrupoma	A
slekel je v hipu suknjo in jo je vrgel na tla.	Stol	je letel pod stropom, udaril je na mizo in kozarci	A
boš moja žena!“ Kačur se je bil naslonil na	stol	in je zakril oči z dlanjo. ”Kako grdo, kako	A
eno kratko in tremi dolgimi nogami in za mizo	stol,	ki je bil nekdaj gosposki, ki pa je zdaj štrlela	A
in je pokimal. Nato se je okrenil počasi in	stol	je zaškripal pod njim.”Pridi malo sem, Grajžar	A
Župan je sedel za mizo, naslonjen globoko v	stol;	pušil je iz kratke pipe in je gledal iz polzatisnjenih	A
polrazumljivo prešerni učitelj in se je zvrnil na	stol.	Jerin je pomislil, nato je prijel steklenico	A
Prestar sem!“ Ferjan se je naslonil globoko na	stol,	spustil je iz ust gost oblak dima in je gledal	A
šel po izbi, odvil je luč še niže, postavil je	stol	poleg postelje in je sedel. ”Saj to ne more	A
ubogih treh kronah popolnoma podivjal; zgrabil je	stol	ter ga zalučal z vso silo med sodnike, da so	A
glasom, v drugi izbi se je ropotoma prevrnil	stol,	oče je planil k postelji in je zajokal.Nikoli	A
sobi, zaškripali so koraki, premaknil se je	stol;	vsak šum me je vznemiril, bal sem se, ne vem	A
temno izbo. Nič pohištva ni bilo tam; miza,	stol	in postelja z umazanim, zakrpanim perilom.Skozi	A
Mihov je skočil izza mize, da je prevrnil	stol	in otroci so se prestrašili ...Oče je umrl mirno	A
Čakala je; zvenčanje je utihnilo, premeknil se je	stol	in župan je odprl duri, stopil je v vežo.Velik	A
pisal!“ je odgovorila Francka in je sedla na	stol	v kuhinji. ”Tudi v šolo ni več hodil zadnje	A
je bila vsenaokoli. V sobi se je premaknil	stol,	kakor da bi kdo siloma zadel obenj. ”Kaj	A
Kje imaš ključ?“ Premaknil se je	stol,	skočila je bila s postelje. Zapraskalo je	A
Udarilo je v sobi ob posteljo, prevrnil se je	stol.	”Samo to sem ji hotel povedati, vlačuga prokleta	A
se je šla napravit. Stric je pomaknil svoj	stol	bliže, oči so se mu zalile in Metka je videla	A
smeh. Gregorij Flerin pa je sedel na - nov	stol	in vzel peró v roko; samó brada se mu je tresla	A
Milena!“ Izpustila je divan, primaknila je	stol	bliže ter se oprla s komolci ob mizo. ”Saj	A
Ni mislil več, kam je hotel, in je primaknil	stol	k njenemu zglavju.Bilo mu je v srcu, da je ves	A
strmeče oči. Milena se je naslonila daleč na	stol,	komaj da se je iz teme svetila roka, ki je ležala	A
potisnil v stran kakor kos pohištva - kakor	stol,	ki je stal napoti. Predno se je zvečer napotila	A
stoji nekaj časa mirno, potem pa se zgrudi na	stol	in zajoka od bolesti. Zakaj je izginil?	A
svetilo več! Ozri se tu sèm, ozri se tja, na ta	stol,	na to mizo, na divan, na posteljo, na preproge	A
Fran je ostal sam. Postavil je	stol	ob materino postelj in se naslonil s komolcem	A
Zadaj ob steni postelja, ob oknu miza, pred mizo	stol,	kraj duri starinska zofa.Sorodne so si te izbe	A
poihtevale. Sédel je truden . / . / stran 156 . / na	stol	kraj vzglavja in mraz ga je stresel.Tudi zdaj	A
Utrujen, do kraja omamljen je hotel sesti na	stol,	pa si je premislil še o pravem času kajti stol	A
stol, pa si je premislil še o pravem času kajti	stol	je bil pač nalašč pripravljen zanj in za njegovo	A
Šobar se je tako težko in nerodno zgrudil na	stol,	da se je izba stresla.Njegov beli, sladki, v	A
posadil jo je na divan, sam pa je sedel na	stol,	nji nasproti. ”Nisem prišel fantovat in tudi	A
hvaležno oddahnil. Nato je prinesel župnik vegast	stol	ter je sedel poleg odra, neznancu ob vzglavje	A
v spalnico. Ves utrujen in bolan je sedel na	stol	poleg postelje in je zakril obraz z rokami.	A
se je vrnila kuharica v kuhinjo; sedla je na	stol	in dolgo ni izpregovorila besede.Naposled so	A
”Kako mu je ime?“ Babica je sedla na	stol	poleg zibke, skrila je obraz v predpasnik in	A
...“ Pomaknil je	stol	k oknu, sedel je ter je položil lepo udobno	A
je stopil neokretno k mizi in si je postavil	stol	ob okno.Sedel je, sklonil je život globoko naprej	A
»Kaj bi danes, oče?« Očetov	stol	je bil prazen in odgovora ni bilo, Marko pa	A
pijani baron Peter, prevrnil ropotoma težki	stol	ter se udaril z dlanjo po čelu s toliko silo	A
dolino. . / . / stran 48 . / Nato je pobral	stol,	sedel za mizo ter izpraznil molče troje kozarcev	A
volitve, a ko pregledajo listke, sesedejo se na	stol,	kakor bi jih kdo z vso močjó udaril po glavi	A
tembolj je bil zgovoren; primeknil je svoj	stol	bliže k Nikolaju, polagal mu roko na ramo ter	A
razgrapana in prašna. V kotu je stal primitiven	stol,	drugega pohištva ni bilo.Deske so bile na nekaterih	A
oči že razločujejo stvari po sobi: pri oknu	stol,	ki sem sedel na njem pozno v noč; pisalna miza	A
stran 188 . / Tipal je z rokama, zadel se je ob	stol,	ob mizo, naposled je našel svečo in jo je prižgal	A
Dacar, ki je stal ob mizo naslonjen, je sedel na	stol	in je bil nenadoma ves zabrekel v obraz.	A
sredi izbe pa je stala miza in za mizo en sam	stol.	Na tistem stolu je sedel Peter, potepuh; učitelj	A
obšla tako težka groza, da se je zgrudil na	stol.	”Kdo si?	A
plavolas, suh in slok Dolenjec, je bil pokleknil na	stol	ob odprtem oknu.Gledal je na vrt, na svetle	A
sinjeok, kodrolas Gorenjec, je klečal na tleh;	stol	si je bil primeknil tik mize, glavo in hrbet	A
o fabriki, potem pa ga je spet potisnilo na	stol.	Tudi gospodinja je bila bolehna, slabotna ženska	A
prinesla blazinico, da sem se naslonil udobno na	stol.	Lopa je stala na oglu vrta; odtod se je videlo	A
postavljena na krožnik, ali se je premaknil	stol.	Besede nisem razumel nobene, toda vedel sem vkljub	A
šum šepetajočega govorjenja. Premaknil se je	stol	in nekdo je stopal po prstih in jako oprezno	A
Vse je zastalo v meni, ko sem se bil prijel za	stol	in se je nekoliko premaknil. Stal sem poleg	A
je čudovito majalo pred menoj. Padel sem na	stol	z rokami in vsem gornjim životom; miza se je	A
silno po vsem telesu, da je morala sesti na	stol.	Ponudili so ji kozarec vode, toda zavrnila ga	A
do mize z omahujočimi nogami in padel sem na	stol	z obrazom in z vsem životom ...V tem času je pretekla	A
oprl se je z roko ob mizo in je omahnil na	stol.	Celo pisar je vzdignil glavo in je strmel na	A
Truden sem, rad bi spal ...“ Sodnik je pomaknil	stol	k njemu, Luka se je zgrudil in je nagnil glavo	A
naposled domov že pozno v noč in se zgrudili na	stol.	Zapustile so jih zadnje moči in izgubili so zavest	A
prazne in poveznjene. Ob mizi je stal velik	stol	z visokim naslanjačem in ročnicami. Moja	A
je nekoliko svojo dolgo suknjo ter sedel na	stol	pred pisalno mizo.Naslonil je levi komolec na	A
na posteljo, privzdignil suknjo ter sedel na	stol	kraj mizice, tako, da mu je svetila sveča naravnost	A
filistejska pokveka med tujce - kaj bi ne zlezla pod	stol	od ponižnosti, ne sramovala se, da je na svetu	A
bodo s čajem in z ljubeznijo! »Postavi na	stol.	Lahko noč!«	A
zmorejo, berači!“ Grmada se je zgenila, da je	stol	zaškripal pod njo. ”Naj bi krave pasel!“	A
nog. Ko se je vračal k postelji, je zadel ob	stol;	vztrepetal je ter poslušal. ”Kaj zares ne	A
“ Prešinila ga je brza misel; stopil je na	stol	ter pomaknil kazalec za deset minut naprej.	A
nji so bile temnejše. Položil je knjige na	stol.	”Zakaj pa jih ne deneš na skrinjo?“ je rekel	A
izbo. Sedel je na zofo, ona njemu nasproti na	stol.	Vdrugič mu je pogledala v obraz, a ko je srečala	A
surovo potegnil za rokav nazaj ter ga posadil na	stol.	”Molči, pokveka ... ali te ni sram?“	A
se je; komaj da je še razločil vrata, mizo in	stol;	tako se mu je zdela izba še vse bolj tesna in	A
h klavirju, Slivar je premeknil k njej svoj	stol.	Kadar je sedel prejšnje čase tako blizu poleg	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani