stol (301-400)

predalnik, in žena je izbirala in zlagala na	stol,	na stari kanape, dokler ni kar trudna od tega	A
še enkrat pregledala. Potem je pa primaknila	stol	k možu, ki se je med ženinim skrbnim opravkom	A
prijela za roko, ga odvedla k mizi in posadila na	stol.	»Očetov sin,« je pomislila in sedla	A
Sedi!« Prišlec si je ropotaje primaknil	stol,	se ozrl, kakor bi nečesa iskal, potem pa pljunil	A
skoro žalostnim glasom. Minka je odložila na	stol	urezano in pripahnjeno krilce, stopila za trenutek	A
preden je segel po posodi. Jok si je primaknil	stol	k mali mizici ob peči in sedel. »Kam	A
je spregovoril glasno, ko je z nogo zadel ob	stol.	Vzravnal se je sredi sobe, pogledal na pismo	A
pogledom, da je Alena onemogla in se sesedla na	stol.	X.	A
Alena pod težo Smrekarjeve grožnje sesedla na	stol,	se je Smrekar vendar prestrašil.Divji pogled	A
izpival pogosto ter posrebaval kaplje z dna.	Stol	mu ni bil všeč.Dvakrat ga je zamenil z drugim	A
Tako se je oglasil Viktorček in splezal na	stol	in bi bil zlezel še na mizo ter stopil med krožnike	A
Prav je naredila gospodična! Čemu bi kvaril	stol?	« Aleno je sedaj ujezil še Viktor.	A
položil vilice in nož na krožnik in se naslonil na	stol.	»Učenost najslabše plačana!	A
»Tukajle, prosim!« Mara mu je ponudila	stol	ob Aleni. »K Alenčici, prelepi kraljici	A
odšla v svojo sobo. Tamkaj se je zgrudila na	stol,	sklenila pred seboj na mizi roke, naslonila	A
hudega! Izvolite sesti, pa ne zamerite, samo en	stol	imam.« »Zahvalim!	A
zalezli v jazbino!« Nato je ropotaje odsunil	stol	od mize in mu šel naproti. »Pozdravljeni	A
se je veselo zasmejala in posadila Aleno na	stol,	tesno poleg sebe. Alena je molčala,	A
Brest je odlagal klobuk, Alena mu je primikala	stol	k mizi. »Torej sedaj popravim škodo	A
in neveste ob izpraševanju. Sam je sedel na	stol,	katerega sedalo je bilo zaradi starosti podtempljano	A
Hotel je vstati. Ko je premaknil	stol,	se je tako prestrašil ropota, da je obsedel	A
se, ne govoriva o tem!« Alena mu je ponudila	stol	in sedla na nasprotno stran mize.Nervozno je	A
potem se pa kakor strta in pohojena zgrudila na	stol,	nagnila glavo na mizo in začela ihteti...	A
Diši po smrdljivcu.« Nato je sedel na edini	stol,	ki je bil tik mize.Brata sta ležala in zrla	A
Toda Lucija ga je ustavila, mu primaknila	stol	in ga povabila: »Pobodite malo pri meni.«	A
Boltežar se jedi ni dotaknil. Sedel je na	stol,	ob katerega je postavil škatlo, se zagledal	A
hipoma vznemiril oče in se težko spustil na	stol	v kuhinji. »Kaj spet blebečeš, raje mi daj jesti	A
vidi nikamor drugam. Nemca pa je prikovala na	stol	misel, da mu je prav tak srh spreletel tilnik	A
vrsti zloži vse, kar je slekla, in prestavi na	stol	zraven nočne omarice.Odgrne si in se polagoma	A
nagará. Tako spodbujena ročno potegne bliže	stol	in se usede.Res jo morajo mučiti kolena, stežka	A
arentačil stric, »spet si ga polomila!« Sedel je na	stol	za kuhinjsko mizo.Z eno roko je lovil lase,	A
s takim zagonom, da bi bil skoraj prekucnil	stol,	in stopil h kredenci. »Kje imaš višnjev liker	A
Veronika je Miloša previdno odložila na bližnji	stol,	na katerem je obvisel ko soha.Tine je medtem	A
« je zamrmrala Katarina. »Sploh pa je tudi	stol	rdeč, hvala bogu!Nič ni treba, bom sama, vse	A
Potem je meni nič tebi nič potegnil bliže še en	stol	in se mi usedel na pol od strani, na pol za	A
šuma, kaj šele, da bi bila slišno premaknila	stol	ali brezskrbno stopila po sobi.Ni bila prepričana	A
Martina in Veronika sta sedli. Martina je svoj	stol	primaknila tesno k Veronikinemu in obsedela	A
Sédite,« je rekel belolasi zdravnik in pokazal	stol	na drugi strani njegovega bloka. »Sedite	A
se že izgubil, padel si skoraj do tal. Miza,	stol	in omara. Stranišče je zunaj, umivaš se na dvorišču	A
je odvrnil Tine in se spustil na preostali	stol	zraven Cenetovega.Segel je v žep, izvlekel škatlo	A
kakor odrezan. Resnik je bil vstal, odrinil	stol,	da je odletel v zid, in se s spačenim obrazom	A
drži; bil je na svojih tleh. Sédel je na svoj	stol	ob kredenci, s tresočimi se rokami si je sezul	A
strašne, da jo je streslo. Lina je sedla na	stol,	ki ji je bil dotlej opora. Ustnice so ji vzdržema	A
okroglega med prsti, potrebuje za karte ...«	Stol	v sobi se je prekotalil in dekla je prestrašeno	A
Njegovemu očetu je zastala sapa, visoko dvignjeni	stol	se mu je izmuznil iz rok in se hrupno skotalil	A
nekoliko vedrejša, nato pa je sedel na svoj lovski	stol,	ki ga je bil razkrečenega postavil na tla, ter	A
obnašanja, nato pa vstal in si pritrdil zložljivi	stol	na nahrbtnik. »No, Bog s teboj, dečko	A
Lovrek je pozdravil še Ančko, nato pristavil	stol	k postelji, Polonica pa se je zadovoljila s	A
Lovrek se je še enkrat priklonil in sedel na	stol,	ki ga je bil gostilničar uslužno primaknil poleg	A
Lovrekov padec. Njegov pribočnik je urno pristavil	stol.	»Čisto prsten je v obraz ...	A
Anastazij se je nasmehnil. ”Stopil je na	stol	in zdí se mu, da se izgublja njegova glava v	A
na desno stran in je položil roko na sosednji	stol.	”Tak ne bodi taka ... tak ne bodi taka!	A
človek, zagnal je klobuk na mizo, primaknil je	stol	bliže k postelji in je sedel široko, kakor človek	A
tako začudena in preplašena, da je sedla na	stol	in sklenila roke v naročju. ”Zares se ti	A
znešeno v to tesno izbico. Peter je sel na	stol	poleg Stanke, in kakor vselej, polastila se	A
silen ...“ Peter je skočil, da je prevrnil	stol.	”Katero hočeš, da zaigram?“	A
lesketale ... In prijel je za kozarec, skočil na	stol,	na mizo: čaše so zažvenketale, nekatere so padle	A
tesni izbi; pohištva ni bilo, miza in en sam	stol;	Jan je ležal v postelji, ker je bil bolan, Vaclav	A
da se mnogokrat kakor nezavestna sesedem na	stol	...Moj brat bi mi sicer že davno sam pomagal,	A
vzglavju tesno drug ob drugem. Hlapec je postavil	stol	ob posteljo in je sedel.Čudno težko mu je bilo	A
nazadnje se mi je porogljivo nasmehnil, sedel na	stol	ter se pričel briti ... Pod oknom je Adolar Sokolski	A
Veján se malo obotavlja, a Majar ga posili na	stol,	sam pa séde njemu nasproti. Veján je bil	A
naposled se umiri in bled, uničen se zgrudi na	stol;	a Marijca plaka in vije roke ... Drugo jutro	A
hitro in izgine. Marijca pa sede onemogla na	stol	in zaplaka. Trgovec se napoti naravnost v	A
je sčasoma vsaj nekoliko pomiril in sedel na	stol,	kakor utrujen od najtežjega dela. ”Torej	A
Tudi tam je bilo okno odprto.	Stol	ob oknu je bil pokrit z blazinami in na blazinah	A
poljubi. Nato položi šopek na posteljo, primakne	stol	k zglavju ter sede prav na rob, klobuk v roki	A
prestaviti kolena na koleno, da bi ne zadel ob	stol.	Postelja in stene in slike na njih, -- vse se	A
Norec, stari!“ Vstal je, da je skoro prevrnil	stol	in se je spet napravil po sobi. Nič več se ni	A
čaju pa so se mu omeglile oči; primaknil je	stol	bližje k meni in obšla ga je sentimentalnost	A
hotel v najskrajnejšem navdušenju skočiti na	stol,	- ko stopi k mizi dvorski policist in z neizmerno	A
razprostreti rok in da je bilo komaj prostora za	stol	poleg postelje, ki je stala podolgoma ob steni	A
gospod, če vam povem dolgo povest?“ Primaknil je	stol	bliže k mizi, naslonil se je z obema rokama	A
odprt vam bo hram, miza pogrnjena, pripravljen	stol!	« Kraj gozda je odložil culo, legel je	A
materinsko. Močne, mesnate roke so se opirale ob	stol;	hodila je drugače kakor Lojzka: zibala se je	A
globoko sklonjena, močne, delavske roke oprte ob	stol,	oči žareče... Pavla se je dolgočasila	A
mogel umreti. Rezika je zadela ob mizo, ob	stol,	kakor pijana je bila. »Vode, Rezika!«	A
znotraj, zaropotalo je, kakor da bi bilo prevrnilo	stol.	Bližalo se je s težkimi, omahujočimi koraki,	A
stavkih in polrazumljivih besedah. Prevrnil se je	stol;	koraki so drsali, kakor da bi se upirale noge	A
je časih v očetovo sobo in je sedla na mehek	stol;	oče se je ozrl nanjo in je ni videl, ni se zmenil	A
”Če bi ga ljudje ovirali, če bi mu zasédali	stol,	- naj bi že ubil recimo... enega ali dvá...Nihče	A
V izbi je zaropotalo, kakor da je bil kdo	stol	prevrnil; nato se je odprlo okno in prikazal	A
šla Anka v slaščičarnico, sedla je na žametni	stol	pred mramornato mizico in belo oblečena postrežnica	A
zidu je bil občinski arhiv. Šviligoj je nesel	stol	k omari ter se je zaglobil v knjige in listine	A
odvrne Frfila nekako sramežljivo ter sede na	stol	poleg postelje.”Iz tega sklepam, da ste že čuli	A
izgubil; ker se mu je hotelo spati, je sedel na	stol	ter položil glavo na mizo; ali že pol v sanjah	A
Koprivnikova je vzdihnila in se naslonila nazaj na	stol,	da se je zasvetil izza sence njen drobni, beli	A
svoji ljubici... Vstal sem razjarjen, da se je	stol	prevrnil za menoj. ”Ali mislite, da ste me	A
vljudnostjo, stresel me za obe roki ter mi ponudil	stol.	Že v tistem trenotku sem začutil nespametno željo	A
postelja, velik divan s platneno prevlako, miza,	stol	in drugega nič... Ali bodo duri zaškripale?	A
trepetajoče roke, naslonil se je globoko na	stol	in je povesil glavo. ”Tudi jaz ... saj sem	A
/ . / stran 173 . / Liza ga je posadila na	stol,	na gosposko mesto pod velikim ogledalom.	A
pogled. ”Tja sedite, gospod Jareb, na tisti	stol,	kjer ste sedeli, da vam napolnim prazni kozarec	A
Prijel jo je za rame in jo je posadil na	stol;	sam je sedel nji nasproti.Nenadoma je bil miren	A
je krepko z obema rokama, potisnil jo je na	stol	in je stopil prédnjo, velik in čokat; komaj	A
Švigala je sem, švigala tja, iz kota v kot, na	stol,	na mizo, na polico, na oknico. ”Hudič, še	A
je stiskal obraz v dlani, se naslonil spet na	stol	nazaj, vstal in hodil od stene do stene, da	A
oklepali črnega razpela. Mařenka je stopila na	stol,	sklonila se je preko matere in jo je pokrižala	A
Tudi Jakob je sedel za mizo, naslonil se je na	stol	in je položil bele, okrogle roke na kolena.	A
je potrkal po rami in je prisedel na prazen	stol.	”Lepo si govoril, čestitam!“	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani