sreča (301-400)

zato bo stegnil papke v arestu. Ali pa, če bo	sreča,	na prostosti v domu onemoglih.Najprej je spraznil	A
zaton republike in velike vstaje. Ne meč, ne	sreča	kriva, uničil nas je vsakršen človeški drek	A
Še enkrat je bilo videti, da se bo v Masadi	sreča	obrnila. Ogenj, s katerim so s svojega severnega	A
ruto okrog vratu, morda leži v celici, če je	sreča,	v kajuti na ladji.Daj mi lestev, je pomislil	A
tako spremljali njen let... Še enkrat mu je bila	sreča	mila, raketa je tik pred hišo zaradi neznanega	A
nekaj denarja. Malo iz Rume sta dvignila palca;	sreča	spremlja pogumne, sta si mislila, ko jima je	A
odide. Dolgo je Juri ni videl; a ko jo zopet	sreča,	se mu je zdelo, da ima objokane oči.In tako	A
Juri menil, Štefan bo vse orožje pometal, če ga	sreča	volk. Čudili so se pa Pečarjevi, ko je naenkrat	A
« »Kaj pa bo, oče,« pravi Rozalka, »če vas	sreča	kateri? Ali se niste bali, ko ste šli k nam	A
Štefan. »Štefan,« opomni Rozalka, »kaj pa, če te	sreča	tovariš tega volka?Kako se bosta pogledala?	A
korakal Ožbe proti Šimenovini. Onstran Strme peči	sreča	starega Šimena, ki je šel zamišljen svojo pot	A
pogovorimo s starši, in stvar bo pri kraju in	sreča	pod streho.Zdaj se pa vleče mesce in mesce.	A
otroke!« »Oh, oče,« je ihtela hči, »ali me čaka	sreča	ali nesreča, to ve samo Bog; ampak to vem tudi	A
je bila iztisnila poleg lastne bridkosti tuja	sreča.	»Moliva, dokler gre pot po ravnem!« je dejal	A
se mož spametuje in poboljša, in to bi bila	sreča	za vso družino. Da bi utegnil umreti, ko je	A
prej in zdaj, kako se mu je dvakrat približala	sreča	in obakrat zbežala, kakor bi se norca delala	A
se vendar ne more zameriti takoj prvi večer!	Sreča,	da se ni še postavil sam od začetka, proti krčmarici	A
primerila taka nezgoda. . / . / stran 82 . /	Sreča	je bila, da se mu ni bilo treba še oblačiti	A
izvodoma svoje knjige na pot, da po naključju	sreča	hudega Hrusta. Komaj je bil zavil proti tisti	A
In če bi ga ne bila prijela za roko prijazna	sreča	in ga potegnila pri zadnjem koraku nazaj, kakšno	A
rešila njena teta. Ali mu jo je pa pripeljala	sreča	res samo zato v hišo, da mu jo odpelje tujec	A
pravo besedo; morda čaka na to besedo. Kolika	sreča	potem, in kako se bo on smejal Lahu, ki meni	A
Korbinka ni marala za nobenega Petana, to je bila	sreča;	zakaj če bi prišla Cila h Korbinki ali pa k	A
menila, da bo zahvalila Cilo, kakor hitro jo	sreča,	in tudi obdarila, kakor se spodobi. Zadeva je	A
ponevedoma za roko. Razkladal ji je goreče, kakšna	sreča	bi bila, če bi ona podedovala toliko denarja	A
se ji je nekako v glavi, da je samo prijazna	sreča	preprečila, da ni šla Cila iz Šmihela.Če bi	A
sramovala kazati radost, ki je kipela v njenem srcu.	Sreča,	ki se ji je bila pokazala z nejasnimi obrisi	A
močile blazino. Zdaj je čutila Cila, kaj je	sreča,	kaj so nade.Slepila, ki mamijo nekaj časa, da	A
vdala v spremenjene razmere. Če mi je namenjena	sreča,	si je mislila, se bo še ozrla name; če ne, pa	A
po okolici, koder je slutil, da ga nihče ne	sreča.	»Kako je, Ivan?« ga je ustavila nekega popoldne	A
naklep, ki mu ga je bila spodnesla prijazna	sreča.	A na srečo se ni zanesti.	A
bojte: v dveh dneh bom v Gradcu in tam me čaka	sreča.	« »Če si še tako pogumen,« je dejal zdaj Viljem	A
Ko tako hodita svojo pot proti gradiču, ju	sreča	nadkonjar Rožekar. »O, kaka sreča, krasna gospodična	A
gradiču, ju sreča nadkonjar Rožekar. »O, kaka	sreča,	krasna gospodična,« vzklikne, »da mi prihajate	A
Toda tega se ni bilo bati. Dobra	sreča	sicer našega prijatelja ta dan ni dlje zadržala	A
zalivale možu oko, ko je dokazoval deklici, kaka	sreča	jo je zadela, in jo tolažil, da ločitev ne bo	A
samostana, nič se za to ne menite. Še večja	sreča	čaka mene in vas.Jaz študiram na Dunaju mjus	A
naznanil, da en drekobrbec več na svetu živi. O	sreča,	moje ime bo zdaj neumrjoče vedno med naravoslovci	A
človeku nič žalega ne storim; moja večna skrb je	sreča	človeštva, in vendar mi imenovani Štrucelius	A
utepa. Zakaj ni bila pametna, ko jo je iskala	sreča.	« »Misliš, ko si jo ti snubil?	A
stari navadi suh, kar je bila za Slinarja velika	sreča,	ker ni znal plavati.Ko stoji na bregu in z očmi	A
okno, toliko, da ni pohodil Slinarja. Njegova	sreča	je bila tudi, da se mož ni ozrl na njegovo nekdanjo	A
stran. S tipalnicami ošvrka vsakega, katerega	sreča,	ta se precej obrne in oba gresta naznanjat vreme	A
moralo bi biti vseh mravelj konec. To je še njih	sreča,	da trpi to pitanje le nekoliko dni, ker potem	A
veselo in srečno iz dneva v dan. Ali komu se	sreča	vedno smehlja?Velikokrat pride nesreča, ko se	A
slekle bele srajčice nedolžnosti! Ali kjer je	sreča,	tam je tudi nesreča, in nesreča je prišla za	A
in pri notranjekranjskih vinotokih. To je še	sreča,	da vse to ostane lepo med nami. Srbska žaba	A
zakonskega življenja sta dobila Minko. Njena	sreča	je dosegla vrhunec.Mož in otrok sta ji bila	A
je ljubeznivo pogledala. Iz oči ji je sijala	sreča.	‒Stari, še ti primakni stol k peči! ‒ je nagovorila	A
je bil uteha starih dni, Minki pa življenjska	sreča.	Obe sta se tresli zanj, in čutili sta, da bi	A
najmlajši jima tega ni preveč zameril. »Velika	sreča	je, da sta vsaj vidva bogata,« jima je pravil	A
zadosti! je pomenljivo pomolčal. Samo ‒ samo	sreča	je bila v tem, da tudi ona njemu ni bila nikoli	A
tudi brez šole dobro. . / . / stran 52 . / Še	sreča,	da imaš zdaj Bumbaša ‒ boš videl: on bo napravil	A
pogleda. In kar boš odločila, tisto bo tvoja	sreča.	Halgato je menil, da se Fani razodeva samo	A
Halgato je menil, da se Fani razodeva samo ženska	sreča.	Zato je tudi ni upal vprašati, kako bo, ko bo	A
bo, ko bo velik in ko mu bo zagotovo potrebna	sreča.	Toda, potem sta jo s Pištijem po naključju zalotila	A
dobrih namenov z nami! In le kako se potem	sreča	ne bi slej ko prej naveličala te naše ciganije	A
Sta zdaj ta dva trebuha v eni hiši morebiti	sreča?	A Bumbaša tudi ta njena ihta ni spravila pokonci	A
je ‒ Bog dal ‒ kateri le tam hodil, kjer je	sreča,	je zmeraj še druge k sebi vabil, da so mu jo	A
povsem po nepotrebnem oba v zadregi. In samo ena	sreča	je, ki me lahko odreši nelagodja ob tem patetičnem	A
zidu in objeta občepela. Mislim, da je to vsa	sreča,	četudi zdaj zaledeniva, mi je hlastno rekla	A
»Dobro, nisem je srečal, ker roža se pač ne	sreča,	« se je samo še bolj zmedel.»A saj vidiš, da	A
ustavljala za nedoločljiv čas. Občutek, da se ga je	sreča	v mladih letih izogibala in je v srednjih letih	A
in zbarkuje naokoli. Pregleda vse prostore in	sreča	že v drugo ali tretje nemirneže, ki nikjer nimajo	A
kavo in oprtovanje nahrbtnika; kadar koli se	sreča	s tema ključnima motivoma, ne ubrani se otožnosti	A
vrh zadaj za vrhovi je dober do vigredi in še	sreča,	če se bo mraz ujedel o postu.Pozno v leto, če	A
kravico, je dala tudi travico. Brez dvoma,	sreča	ga je pogladila, mehčalo je bila, ki si ga je	A
Tjaževa navzočnost je bila uzakonjena, vsa	sreča	se mu je obetala, zakon je bil blagoslovljen	A
(**) Ta knjiga se pravzaprav imenuje:	Sreča	v nesreči, ali popisovanje čudne zgodbe dvéh	A
mimo gredočim, izhaja na oknu, kadar urednika	sreča	kaka dobra misel, če jo utegne zapisati«. -	A
ter prekopicne trikrat naprej, trikrat nazaj.	Sreča	njegova, da je bil na mehko padel!Prigovor je	A
Doktorand Kolenec.	Sreča,	da kmetje niso videli, kako se njih pomočnik	A
ženko bivati v pravljično lepi pokrajini, to je	sreča,	ki jo je Bog namenil samo svojim izvoljencem	A
položil roko na srce. »Ej, gospodar ti naš, dobra	sreča	te je privedla v naše kraje.Živio puno godina	A
okrenil k Vazku ter mu plačal kavo. »Srečala te	sreča,	gospodine Franjo!« je viknil deček, ko je vi	A
danes je čutila, kakor bi stala pred njo sama	sreča	njenega življenja, sreča, ki se je rodila nekje	A
stala pred njo sama sreča njenega življenja,	sreča,	ki se je rodila nekje v daljnih severnih krajih	A
nahaja v vseh predelih njegovega bitja sama	sreča	in radost, ko gre mlad in krepak zbujajočemu	A
obraz,« je pristavil. »Potem pa, kar Bog da in	sreča	junaška!Hajdiva!«	A
toda pride dan, ko nagradi tvoje poštenje.	Sreča	naj hodi s teboj, gospodine Franjo!«Sklonivši	A
deček. Rad bi bil zvedel, odkod pride takšna	sreča	njegovi prijateljici. »Onkraj Save pod visokimi	A
Milostiva ‒ pravijo, da je v ljubezni oboje:	sreča	in nesreča,« je rekel, kažoč prisiljeno ravnodušnost	A
milostiva, vzamem jaz na svoje rame. Morda je moja	sreča	tako nanesla, da sem jo v dobri čas obdaril	A
se škodoželjno rogali, rekoč: Le počakajte,	sreča	se na samotni poti z groznim hajduškim pogledom	A
mar.’ In začela se mu je smehljati rodbinska	sreča,	kakršno je videl pri Hrenovih: tu in tam kakšne	A
Poleg vseh udarcev me pa doleti včasi tudi	sreča.	« »Ker ste pošten in dober človek.«	A
solncem na zapad, idita mu na vzhod naproti in	sreča	naj vaju sreča!Jaz sam bom trpel bedo, a star	A
idita mu na vzhod naproti in sreča naj vaju	sreča!	Jaz sam bom trpel bedo, a star sem, in ne bojim	A
prišla z bratom. Tunjico je tam našla dobra	sreča,	ker ga je vzel za kmeta na svojo zemljo premožen	A
z rdečico: v njiju očeh je žarela vsa srčna	sreča	svidenja. Par minut sta se nahajala tako iz	A
grizejo. Posetim jo v mestu in ako Bog da in	sreča	junaška, bom videl tudi Jovico,« je rekel deček	A
kakor morete in veste, a vselej bodite pošteni.	Sreča	in nesreča gresta eno pot, pa jaz vas ne morem	A
kdor teh ne pozna, ne ve, kaj je radost in	sreča.	«Govoril je kakor človek, ki gre v večnost, pa	A
Daruj na debelo, gospodine Franjo! Srečala te	sreča,	to ti želim kakor sebi!Oprosti bednemu katoliku	A
je zavpila že ob vratih. »Srečala te dobra	sreča	in gospodin Bog!«Posegla je po njegovi roki	A
In v moj steljnjak so vrgli tlečo gobo. Še	sreča,	da se je tam nahajal sam vlažen mah, katerega	A
načelniku: poslednjikrat se mu je posmejala	sreča,	a on se je ozrl nanjo kakor ujeta žival na nastavljeno	A
bitju se izraža nežna vdanost in neizrekljiva	sreča.	Šivati poizkuša, pa ne more.	A
oboje se je spojilo Danici v mogočnem valu.	Sreča	ji je podala obe roki.Ni se mogla premagovati	A
oni krepki dobi, ko človek misli, da se vsa	sreča	tega sveta suče okoli njegovega telesa in da	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani