sreča (201-300)

pokrivalu s senčnikom, . /\ .. stran 98 . \/ ki ga	sreča!	Pismonoši salutira!	A
ljudi sevé ne rabijo,« je naposled rekel. »Samo	sreča	zate,« je rekel Maks. Voz je šel mimo in jajčasti	A
trušča. »Šele pozneje sem spoznal, da je bila	sreča	zame tisti izgon,« je rekel.»A tudi tega nisem	A
Nič nisem še zavestno hotel. A bila je	sreča,	čeprav je prišlo potem še ponižanje, da te ob	A
mislijo na praznoto v sebi; hkrati je zanje	sreča	že to, da so se bili sredi kaosa načrtno utaborili	A
srečati zdajle, tukaj, na obrežju, kakor jo	sreča	zdravnik v filmu.Toliko bolj izredno, ker je	A
stran 36 . \/ koj od začetka skazi razpoloženje.	Sreča,	da je tukaj Luciana. Skoraj samogibno je pogledal	A
To je prava beseda: igrivost. Bila je živa	sreča	ob spet najdenem ritmu človeškega srca, sreča	A
sreča ob spet najdenem ritmu človeškega srca,	sreča,	ki se je v njem razdajala v blaženi pubertetniški	A
pa res tice!« je rekel Peter Majcen. »Kakšna	sreča,	da se lahko premetavate po gnojnici, pa ste	A
kakor stara teta, tega pa prav nič ne zanima, če	sreča	tujega človeka, kdo je, od kod je prišel in	A
da se kramp ne bo drsal, in garati. Kakšna	sreča,	da se je vrnil s konji. Poiskal je primerno	A
bila na kolodvoru, ko se je jokal, tam je moja	sreča,	je rekel in kazal po dolini proti vasi.«	A
kraškega priimka. Toda njej se je nasmehnila	sreča.	Seznanila se je bila z nekim tretjevrstnim dvornim	A
in se je s tem „za vedno razbila družinska	sreča.	" Kasneje se je Angela po sili razmer	A
kdo ve, če se bo sploh povrnil. Ah, da, kje je	sreča?	In Brodnik bo kašljal in pljuval v žaganje	A
vedno govoril: »Veš, Tinica, vsakega čaka nekje	sreča.	Samo človek ne ve, kje, kako in kedaj.«	A
doma. »Našo Tinico pa je morda pa le doletela	sreča«	, je govoril stari Slapar, ko je odhajala.	A
dosegla, ni nihče rekel drugače, kakor Tinkina	sreča.	Zdaj pa je Tinka sklenila, da se mora	A
ogradami. Reka bo narasla in jutri bo njena	sreča	že kdo ve kje.Na mostu bo malo postala, se ozrla	A
tisti hip sem butnil vanjo. Moja mirna in čista	sreča	se je razburkala in skalila.Pesem se je spet	A
- Na, vzemi sekiro. Če te kdo	sreča,	bo nemara mislil, da si drvar.Pa tudi za palico	A
stisne in gre brez solze od hiše. Na ulici	sreča	tovariša.Roka seže v roko, a prve besede:	A
večnost je bila nemara dolga komaj pol ure, kajti	sreča	otroške duše je v tem, da hitro sprejema in	A
imela in ne samo pamet. Sicer pa najbrž v vojski	sreča	reši prav toliko glav, kolikor jih reši pamet	A
v roko, majal z glavo, skratka, neka skrita	sreča	ga je tako dušila, da še besede ni spravil iz	A
kmetija njemu dodeljena za prebivališče. Kakšna	sreča,	je rekel Cestar, da se mu ni treba potepati	A
petnajst petelinov, zmerom sem govoril, da je	sreča	doma.Toda bajtarji tega ne morejo razumeti,	A
Cestar mu je rekel, da je zanj velika velika	sreča,	da se mu ni treba potepati od številke do številke	A
»Kaj ji je bilo? ...	Sreča...	Vidiš, plesala je in plesala, vsa je bila razgreta	A
utrudi? Skoraj petnajst let je čakala, a ko je	sreča	prišla, srce ni zdržalo več...Saj ne trdim, da	A
misli, da bi jo Matic napadel. »Kadar ga me	sreča	me, se ga zmeraj ustavi se in ga me gleda me	A
javno in glasno o tem niso govorili. Še besedo	sreča	so po navadi uporabljali samo v nesreči. Kadar	A
bil na sence in pri priči izdihnil.« Te vrste	sreča	je kaj pogosto zahajala v našo vas in z odprto	A
veselo kliknila: »Bog in sveta Lucija, kakšna	sreča,	lahko bi bil pri priči oslepel!« Prišle	A
ter dokazovale, da me je res doletela velika	sreča.	Vse popoldne sem ležal za hlevom pod grmom zelenike	A
kolovrati - vsi naši topovi. Kake druge vrste	sreča	pa je le poredkoma zašla k nam.Zdi se mi, da	A
srcu. Prej ali slej bo že tudi tebe doletela	sreča,	kakor pravi Strežek.« Strežek je bil	A
trdil, da bo prej ali slej tudi njega doletela	sreča.	Strežkova bajta je stala sredi vasi	A
nasmehnil in prikimal, češ tudi njega bo doletela	sreča.	In tako se je Strežek še o tistem pustu	A
govoril, »da bo prej ali slej tudi mene doletela	sreča.	« Na jesen je Katarina porodila dekletce	A
smeje. Ah, tega otroka bo doletela še velika	sreča.	« Tinka pa je rasla, se viškala v naročjih	A
pa režiš, kakor bi te doletela ne vem kakšna	sreča?	« »Hahaha - « smo se zakrohotali po razred	A
razredu, »saj je vendar Strežkova.« Strežkova »	sreča«	učitelju ni bila neznana in zato se je prizanesljivo	A
Tako sem se seznanil tudi z mitološko srečo. »	Sreča,	« je govoril profesor, »je bila po mnenju nekaterih	A
naključjem in srečo kot tako; da je vesoljna	sreča	nemogoča stvar, ker je sreča enega človeka drugemu	A
da je vesoljna sreča nemogoča stvar, ker je	sreča	enega človeka drugemu v nesrečo; da deli sreča	A
sreča enega človeka drugemu v nesrečo; da deli	sreča	tudi zlo in je zato včasih nesreča sreča; sreča	A
deli sreča tudi zlo in je zato včasih nesreča	sreča;	sreča kot taka je notranja harmonija, izpolnitev	A
sreča tudi zlo in je zato včasih nesreča sreča;	sreča	kot taka je notranja harmonija, izpolnitev vseh	A
želje, bi bili brez hrepenenja; hrepenenje je	sreča;	človek brez hrepenenja pa je nesrečen - - Tu	A
glas in povedal, da je za slovenske barbare	sreča	to, da jih je kulturna država s tolikimi žrtvami	A
pobaral, ali je to samo srečno naključje ali	sreča	kot taka. Takrat sem se spet spomnil	A
očmi ozirali za njo, »tega otroka bo doletela	sreča.	« In doletela jo je.	A
»No, ali nisem rekel? Kakšna	sreča!	Trideset lir ima na mesec in ni ji treba hoditi	A
velik dogodek. »No, zdaj jo je pa doletela	sreča.	Živa, krščena in še neumna povrhu,« je rekel	A
ni Tinkinemu otroku nihče rekel drugače kot	Sreča.	Kakšno ime je deklica dobila pri krstu, nihče	A
dni kasneje. »Ah, zdaj jo bo pa le doletela	sreča,	« je govoril Strežek, »saj je že toliko pretrpela	A
tako je pisala. Končno jo je vendar doletela	sreča.	Na pomlad ga pride obiskat.	A
Denar pa je pošiljala vsak mesec.	Sreča	pa je rasla in rasla.Postavila se je na noge	A
vanj, je zmerom zamomljal: »Da, zdaj pa zdaj,	sreča	jo je doletela.Na pomlad pride.«	A
.. . / SREČA 21 . / . \/ . / vame. Bila je	Sreča.	Zazeblo me je do dna srca, zlecnil sem se ter	A
Zdaj ni nobene več.	Sreča	se je bila preveč razrasla, postala je še bolj	A
mogla, jih je praskala in grizla. Prevelika	sreča	je včasih tudi v nesrečo, so rekli stari ljudje	A
rib, drugo pa od Srečinih zob. Saj pravim,	Sreča	je bila zelo močna, kakor sem že rekel, in ko	A
No da, saj to je bila pravzaprav njena edina	sreča,	da je umrla. Včeraj sem napisal očetu	A
težav, zakaj prej ali slej bo nas vse doletela	sreča.		A
črne maše daješ, da nam mečeš pesek v oči! ...«	Sreča	se razlije po Angelčinem obrazu.Ginjenost ji	A
jezno zasuče glavo, da bi zrogovilila, a ko se	sreča	z globokim in težkim Angelčinim pogledom, povesi	A
pač tako usojeno; kadar pa je koga doletela	sreča,	ni o usodi nihče niti črhnil.Toda taki srečni	A
gostilni veselo in živahno, kakor bi se sama	sreča	vrtela med njimi.Zinka je bila še pozno v noč	A
mrčesa. A začuda je tudi Uršo Kolar doletela	sreča	in human postopek. Tudi nje niso žive sežgali	A
kožo in pod njo gomazeča gnezda mrčesa? Še	sreča,	velika sreča, da se bo vse to kmalu cvrlo in	A
njo gomazeča gnezda mrčesa? Še sreča, velika	sreča,	da se bo vse to kmalu cvrlo in peklo, vleklo	A
in peklo, vleklo in cvrčalo in prasketalo, še	sreča,	da se bo kmalu to gnezdo hudičevske zalege sesulo	A
moglo spet priseči svojo zvestobo in vdanost. Ta	sreča	mu že dolgo ni bila dana in še dolgo se ti sijajni	A
Prostovoljno, je poudaril. Tokrat je bila	sreča	ministru naklonjena.Pri Doroteji resda ni nič	A
duhove preganjajo, je rekel, bo zakon dober in	sreča	v novem domu. -	A
in tistim, kar je drugega spodaj. Enkrat je	sreča,	enkrat je.Po licu, ki je gledalo v oči že tolikim	A
so tekle srečne in tople solze. Enkrat je	sreča.	Premaknilo jih je in čez tri dni so zagledali	A
da je veliko večja verjetnost, da ga človek	sreča	v prostranem svetu kakor v ljubljanskih cerkvah	A
med garanjem V turjaških gozdovih, kjer prej	sreča	medveda.Ali lisico z motnimi očmi.	A
prav zanesljivo pa Božjo svetlobo spozna in	sreča,	če vstopi v vojsko Ignacijevih sinov; zakaj	A
okus, meso in kri, ob kateri človeka zalije	sreča,	pokrajina radost.In kot je v takšnih stanjih	A
utaborili in tu je Windischa dočakala največja	sreča	na vsej tej poti, seveda majhna sreča v primeri	A
največja sreča na vsej tej poti, seveda majhna	sreča	v primeri s srečo, ki bi jo prinesla bitka,	A
/ stran 300 . / Dobravi... kakšna milost in	sreča,	da vas vidim sredi tujih krajev, je rekel, kajti	A
so si zapomnili, takšnega romarja se malokdaj	sreča,	čeprav je skozi njihove kraje od spodaj prišlo	A
ne pa medalj, parad in posestev. In velika	sreča	bo, če ga bo, takšnega, kakršen je, sploh še	A
blagoslov vzet, takorekoč ukraden sredi noči, topla	sreča	ji je zalila srce in Katarina, ki ji je še sveti	A
ga je v naslednjih letih spremljala sijajna	sreča,	razširil je svoje posesti, užival je zaupanje	A
sijajno prihodnost. In ko je bila njegova sijajna	sreča	najvišja, je znenada prišel tudi najgloblji	A
zadela s steklenico čez obraz. Se mi zdi, da je	sreča,	ker tisti hip ni imel več v roki noža.Ne vem	A
Ta ton ni obetal nič dobrega.	Sreča,	da ni razbil vrat, kot je bilo naročeno.	A
zmagovalka teme, moja rešiteljica, moj up in moja	sreča,	je postajala iz trenutka v trenutek silnejša	A
razpada pred Vilijevimi skaljenimi očmi. Vsa	sreča	je ugasnila notri, tema se nabira v tisti majhni	A
navzdol, ki nas vleče v praznino. Uro pozneje ga	sreča	deklica, ki gre s svetlimi in pozvanjajočimi	A
zadirali koščki stekla, epruvete in cevčice.	Sreča	je, ker imam Gretico in Katico.Zadnji čas sta	A
komaj ustavil takojšen napad. Naj nas že enkrat	sreča	pamet, kajti če bojo napadli, bo tu masaker	A
temne gneče pri vratih, »ne sme se pijančevati,	sreča,	da nam še kavsatine prepovejo, bab namreč.Fante	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani