sreča (401-500)

prepevajo ob večerni zarji; delo jim je veselje in	sreča.	Lazar je pokazal, da ne pripada onim puhlim postopače	A
hvala bodi Bogu! Ali se ti je vendar posmejala	sreča?	Ali je kaj prida služba?«	A
Ali je kaj prida služba?« »Da,	sreča	se mi je posmejala, toda ironična.«	A
je bila brhka kuharica v Gradišču. Glej -	sreča	bo!Začetek je! - sem si mislil, ko sem zagledal	A
zalomila in obotavljala se je, češ, da ji v igri	sreča	ni mila in da rajši s tistim denarjem podpira	A
hlastno in veselo, kakor da mu sedi sama jasna	sreča	na rami in se mu smehlja v obraz.Tudi jaz sem	A
Šele pri drugem poliču je prižuborela neka	sreča	v njegovo srce; prijetno in toplo mu je postalo	A
trpljenju. Neki pisatelj je rekel, da je prava	sreča	na konjskih hrbtih doma.Tisti mož je bil menda	A
pomikali proti osrčju domovine, je res prava	sreča	polnila naša srca. Ni malenkost dragonski polk	A
hvaležno potrjuje. Potem je šel in je bila prava	sreča,	da ni bilo v pisarni župana, drugače bi bil	A
čast. Zgodilo se je namreč in mu je nanesla	sreča,	da je videl medveda.O, medved je čisto kaj drugega	A
veliki krtači. Previdno sem se plazil za njim,	sreča	mi je bila naklonjena, lop! sem ga pritisnil	A
trg. Trg se je že praznil, vendar mi je bila	sreča	mila in sem naletel na žensko bitje, ki je baš	A
in zraven imel odprta usteca in taka rajska	sreča	mu je sijala z otroškega lička, da naju ni motilo	A
obrnila. »Glejte,« je rekla Lončarka, »kakšna	sreča!	In na jajčka ne bom pozabila, ne bo dolgo, da	A
sledovi ljubljenih svojih staršev ‒ blažena	sreča,	če jih najde!‒ Kako lep je tak dogodek, kako	A
vprašam: Kdo je tisti pod božjim soncem, da mu je	sreča	popolna? ‒ Odgovor: Ni ga!	A
Antona Rebule že skozi ves teden poprej, kadar me	sreča,	nič drugega nego samo šegavo mežikanje in skrivnostno	A
slab zrak, kajti vstran obrne nos, kadar me	sreča!	Upam pa, da bo zob časa zacelil tudi to rano	A
iz pisarne, da ujame še zadnji blagoslov. Pa	sreča	že na stopnicah ječarja, ki je gnal pred seboj	A
hvaležna! Slednjič bi se vrnili zopet radost in	sreča	v hišo, kjer se zdaj šopirijo le vzdihi, solze	A
časti kaka druga narodnost. Naša nesreča je	sreča	drugih in vsaka izprememba v naš prid bi postala	A
vzemimo nadaljnji pojav! Splošno je znano, da sta	sreča	in zadovoljnost v družinah javnih in zasebnih	A
vtepla v glavo, da ji je namenjena zakonska	sreča.	In ker pričakovani mož ni sam prišel, je priskočila	A
junico. »Žandar te ni pogledal, to je bila tvoja	sreča,	« je nadaljeval kmet, »meni si se pa smilil,	A
»Ej, žal mi je! Nič ne de ...	sreča	se obrne.Z drugim ne bi več igral, a ker si	A
zemlja v višjih čislih nego kamen. Komur je	sreča	mila, da ima v ograjenem zavetju kos njivice	A
je dejala kapaciteta. V to mu pomozi Bog in	sreča	junaška! In mi je ta glavnik sedaj v veliko	A
kar tiščalo čez pas. Z lica pa mu je sijala	sreča.	Pa so ga zalile solze ob spominu, da mu je dal	A
brez jedi in pijače, kdo ve, kod ji še cvete	sreča!	Niti ni izključeno, da je ne bi kamorkoli sprejeli	A
Daj, potrudi se, dečko!	Sreča	te išče, um ti je dan!Dobodi si nagrado, čim	A
ne zahvali za vprašanje, in če te drugi dan	sreča	tisti stražnik, se prijazno še pozanima, jeli	A
boš pa lahko prišepala brez nje.« »Če me kdo	sreča?	« »Naj te.	A
popraša po službi. Na beli stezi pod gradom jo	sreča	priletna gospa. »Kam greš, deklica?« jo gospa	A
dela ‒ mi krojači prejamo do polnoči ‒ pa me	sreča	razbojnik in zakriči: Dušo ali denar!Jaz pa	A
drzni in stavili čezdalje više. Tedaj pa se je	sreča	obrnila.Izgubljali so drug za drugim.	A
Ves Vid je bil. S tem je bila	sreča	v cesarskem gradu zvrhana.Stari cesar je vsako	A
»Privežita si duši. Saj je	sreča,	da jih nista izpihala iz sebe po taki poti!	A
Kolednik mu je dal beli vinar in šel. Kaj kmalu	sreča	drugega malega bosjaka, ki ga je spet ogovoril	A
učil ga vso pot, kam naj potegne, če se s kom	sreča,	kam, če koga prevozi.Večkrat je moral poseči	A
povabil v pisarno. Potoma je govoril: »Pri vas je	sreča,	da France ni vojak.Vi lahko delate.	A
verigo in hlepela, da plane in zmendra vse, kar	sreča.	Svarunovo lice pa se je smehljalo, sončni žarki	A
»Dobro! Moški dečko si, mordà te išče	sreča.	Vzamem te s seboj ‒ in ko prvikrat ganeš za mano	A
kratov je tudi pomislil, kaj bo če se pozneje	sreča	s Tunjušem. »Ukanim ga!«	A
kraljestva po Belizarju. Kakor pa je spremljala	sreča	slavnega vojskovodjo, tako je hodila korakoma	A
Tvoja pot se vije kvišku. Naj te spremlja	sreča!	« Iztok, ki ni razumel ves čas ničesar, se je	A
Stotnik carske vojske! Naj te spremlja	sreča!	« In poslej se je mesec dvakrat pomladil.	A
Bogovi naj te zibljejo v zlatih nečkah!	Sreča	nate, Epafrodit, jasno zdravje tebi in tvojim	A
O, ti angel nesebični!« »Uničena je moja	sreča,	toda on je rešen.Slutila sem zlo.	A
izbrisana, moje življenje oteto in varno. Če me kdo	sreča,	naj me ne pogleda, naj me ne pozdravi.Ali mi	A
da pride po tej poti mordá trgovec, mordá jo	sreča	celo kak Sloven, gotovo naleti na selo, na prenočišče	A
ob veseli lučki ozrl v trgovčeve oči. »Naj me	sreča	volkodlak, če ni Numida.« »Prejasnost! poslušaj	A
nad seboj, iz katerih je sijala nanj upa polna	sreča.	»Bogovi, prizanesite, zaradi ljudstva, ki vam	A
K nam zahaja vse polno mladih gospodov...	Sreča	jo išče, pomnite, gospa!Sreča! -	A
Sreča jo išče, pomnite, gospa!	Sreča!	-Takole mi je rekla.	A
In zato sem se pogodila, samo zato.« »	Sreča,	sreča, aha, mladi gospodje, aha - ali pa nesreča	A
In zato sem se pogodila, samo zato.« »Sreča,	sreča,	aha, mladi gospodje, aha - ali pa nesreča!«	A
nenadoma sonce in v srcu je bila spet mirna	sreča.	Sedaj ni nikogar!	A
ji je Minka ni mogla umakniti. »To je moja	sreča,	moje plačilo - in klic: Naprej! -	A
prekipevajoče srce. Da, to je ljubezen, a ljubezen ni	sreča;	če naj bi bila sreča radost, je ljubezen žalost	A
ljubezen, a ljubezen ni sreča; če naj bi bila	sreča	radost, je ljubezen žalost.Ljubezen je tesnoba	A
misleč, da bo moral spet posredovati - kakšna	sreča,	da je vsaj on vedno na mestu, kadar ga potrebuje	A
nekaj pomeni. To je bila zanj tako neverjetna	sreča,	da si več ne bi mogel želeti.Zato je čakal veliko	A
Odhitela sem v nasprotno smer.	Sreča	se mi je prismejala izza vogala, odplavala sem	A
koprneč stezamo roke; nekateri pravijo, da je to	sreča,	drugi se ženejo za oblast, denar in položaj	A
bi lahko šel kosit. Ta teden ima popoldne;	sreča,	koliko vsega bo še postoril do takrat!Pa še	A
njegovo staro, toplo srce se je za hipec naselila	sreča.	Bilo mu je, kakor da raste, raste do neznanske	A
na tilnik, na rame. To je bila najčistejša	sreča,	kar sem je bila kdaj deležna, čeprav mi je še	A
zapre vrata za seboj, mi s praga še pomaha.	Sreča,	da je odšla.Od obiskov si komaj spočijem, čeprav	A
kakor smo rekli gospodarskemu poslopju. Kakšna	sreča,	da se je tedaj že ulila tako močna ploha, da	A
Mogoče se bo na zraku malo raztresel.	Sreča	kakšnega znanca in se razgovori, potem je takoj	A
Stric misli, da ni posebno ... zgovoren, kadar se	sreča	s katerim od naših,« je v hudi zadregi pojasnjevala	A
in za svojo pravico do sreče; kaj naj bi ta	sreča	bila, se takrat ni vprašala, niti ji ni bilo	A
ljubezni vredni ljudje. Rekla si je, kakšna	sreča,	da sem prišla mednje!Vsaj zagotovo vem, da sem	A
»Vem, vem,« je prikimal Tine. »In še	sreča!	Kje bi se sicer mi še lahko takole usedli skupaj	A
bila predvsem rada srečna.’ - Kaj pa je zate	sreča?	se je tiho vmešal notranji glas. ‘Ja	A
mu je odzvala Veronika, ‘pravilno vprašanje.	Sreča	ima zame samo en pomen, ljubezen.’ -To ni še	A
Lahko grem naprej,’ je rekla Veronika. ‘	Sreča	ima zame Milošev obraz.In za to srečo se bojim	A
Vse bodo pomendrali. Edina	sreča,	da sploh ne odprejo ust.Nobenega vozila.	A
je še enkrat toplo pomislila Veronika. ‘ Moja	sreča	pa je, da jo imam tako blizu.Kako bi brez nje	A
to takoj opazim in se ne dam. Ja, moja edina	sreča	je, da sem vedno na preži, ker ne vem, kaj bi	A
v naselju, da bo videla, kaj se dogaja. Še	sreča,	da je v študentski ambulanti dobila nekaj tablet	A
Kdo bi dolgo zdržal v tej čakalnici ... Edina	sreča,	da Veronika, kakor kaže, ne občuti ničesar.	A
Tine je zapeljal na rob pločnika. ‚ Še	sreča,	‘ je pomislil, � za nami ni nobenih vozil!	A
nazaj in pri tem opičje pačil obraz. Kakšna	sreča,	Lina se zdi res povsem nenapadalna.Še malo,	A
Zdaj zdaj bo zakinkal. Edina	sreča,	da je cesta tod tako ravna, se nima kam zaleteti	A
Vozil je pazljivo in nič kaj hitro. Edina	sreča,	da nimata daleč! Iznenada je zahupal	A
Ko pa so spoznali, da je resnična, velika	sreča	potrkala na preprosta vrata oskrbniške hišice	A
ste, gospod učitelj!« je dejal grof. »Kaka	sreča,	da se je obrnil na vas, moža z bistrim razumom	A
svoji desnici. »Toda, če mi pomagata Bog in	sreča	junaška, ne za vselej!Nekoč se bodo Gradniki	A
umaknila in ga od daleč požirala z očmi. »Vajina	sreča,	da sta v ženski družbi!« je menil Lovrek prezirljivo	A
daleč ... Morda pa samo po sebi nanese tako, da jo	sreča	s prijateljicami kje zunaj na kratkem sprehodu	A
vrtnarskem raju v Kaliforniji, kjer bi mu bila	sreča	nemara milejša.Obogatel bi, se vrnil in kupil	A
Vsekakor si veliko prestal, revež! Meni je bila	sreča	milejša.Do današnjega dne še sploh nisem poduhal	A
obsveti okrvavljeni in razdejani obraz. Kakšna	sreča,	da ni popustil!Kakšna sreča, da ima v svojem	A
Kakšna sreča, da ni popustil! Kakšna	sreča,	da ima v svojem varnem zavetišču tudi nekaj	A
oblak zasenčil vedro nebo, kakor da je njegova	sreča	manj velika, manj neskončna...Še vedno je bolelo	A
13. SEPTEMBRA ZVEČER	Sreča	in blagor vam, priznani, slavni pesniki!Zdi	A
se visoko ... visoko, nad oblake, nad zvezde ...	Sreča	in blagor vam!...	A
”Zakaj je prišlo vse to? Po pomoti je zašlà	sreča	v mojo dušo in ta nenavadni slučaj je treba	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani