sram (1.401-1.500)

oskrbništvo? Kopáti ne morem, beračiti me je	sram.	Vem, kaj bom storil, da me bodo ljudje sprejeli	A
nimajo ugleda? *5 Povem vam, da vas je lahko	sram.	Potemtakem med vami ni nobenega modrega, ki	A
Nekateri namreč ne poznajo Boga.	Sram	vas bodi, da moram tako reči. Vstalo telo	A
kdaj pokazal, da sem na vas ponosen, me zdaj ni	sram.	Nasprotno, kakor smo vam povedali vse po resnici	A
napredovanje in ne v vaše uničenje, me ne bo	sram.	Naj se nikar ne zdi, da vas hočem strašiti	A
zapomnite in se ne družite z njim, da ga bo	sram.	Vendar ga ne imejte za sovražnika,	A
Zato tudi vse to trpim. A me ni	sram,	ker vem, komu sem veroval, in sem prepričan	A
tisti, ki so deležni posvečenja. Zato ga ni	sram,	da jih imenuje brate, ko pravi: »Oznanjal	A
Če pa kdo trpi kot kristjan, naj ga ne bo	sram.	Prav zato naj poveličuje Boga.	A
ko je iz njega pricurljalo še nekaj vode. “	Sram	nej jo bo in še žou ji bo.Pa nej gre!	A
imet, niti enga mejhnga otročka ne more imet!	Sram	nej jo bo!Nejkrgre!”	A
če ma Leela na seb sari.” “Očka, a te ni nč	sram!	S tabo delata kot s cuckom, ti se jih pa še zmerej	A
“Čigavi so taksiji?” “	Sram	me je povedat, pundit.Od tvojga tasta.	A
Ganeš se je ozrl v dečka. “Dons ga je še mal	sram,	” je dejal Svami. “Ampak, nej vas to ne pretenta	A
rojstni dan spodoben avto, v katerem je ne bo	sram,	če se danes, 10. 2. 1995, odvadi kaditi.Podpis	B
jastrebi... Idiot, rečem, in me je isti hip	sram,	ampak...Ampak, po tej vojni nič več ne bo isto	B
uporabljajo, lahko bi jo prevedli kot zadrega,	sram,	nemogoča življenjska situacija, ki je, denimo	B
običajno prizadetemu prej v čast kot v škodo ali	sram.	Sicer pa se v tem strastnem obračunu, ki meče	B
to našo državo in podobno. Pa me je postalo	sram.	Kajti narodna zavest, o kakršni sem se hotel	B
Kako je srečen, če pravo zadene, in kako ga je	sram,	če je kako neumno naredil! Pes zna biti tudi	B
slovenske kulture, mi se nismo norčevali, temveč	sram	nas je bilo v imenu te kulture in v imenu pesnikovem	B
židovskih krajcarjev. Naših študentov je bilo	sram	takega dela, kajti kakor so bili lačni in žejni	B
da si je sam čevlje snažil, ker ga je bilo	sram	raztrganih podplatov?-- Povem vam, da ni prepeval	B
se mu zasmejem: ”Hudó si me zdelal ... skoraj	sram	me je, da semna svetu!“On pa se ni smejal, temveč	B
Nekoč sem vprašal učenjaka: ”Ali te nič ni	sram,	da poješ hvalo in slavo človeku, o katerem sam	B
slavíl in povzdigoval, da me je bilo skoraj	sram.	Zgodilo pa se je, da sva se sprla; zaradi malenkosti	B
ne smatra za resno. Da njega samega ni bilo	sram,	bi bilo še razumljivo; kajti različne so duše	B
ljudjé bi rekli tako in tako -- pa bi me bilo	sram	...“ Kako bi ji odgovoril, da bi zatajil svoje	B
je bilo komedije konec, se je skril v kot in	sram	ga je bilo. To je bilo vse za nameček.	B
zagovora in mu ga še danes ne vem. V molku je bil	sram	človeka, ki ne mara govoriti o svoji najgloblji	B
stran 154 . / Le to je, da nas je te tragedije	sram,	da jo skrivamo drug drugemu kakor sramotno čednost	B
same, je tako znana stvar, da je človeka že	sram	o nji govoriti. Občutek sramú je tako močan	B
zakaj hvala jo ponižuje. Zategadelj bi me bilo	sram,	nadlegovati Trdino in tiste, ki ga poznajo,	B
zlagajo inseratne pesmi ter pišejo šundromane;	sram	jih je idealizma, sram umetniške naivnosti,	B
ter pišejo šundromane; sram jih je idealizma,	sram	umetniške naivnosti, posebno pa še sram ljubezni	B
idealizma, sram umetniške naivnosti, posebno pa še	sram	ljubezni.Odgrni si lice, romantik: večji si	B
kratko, zakaj so prišli in zakaj so tako uganili.	Sram	me je bilo, ko sem jih slišal, zakaj nisem si	B
literatov že tako daleč, da je človeka skoraj	sram,	jasno in kratko povedati: ta slika je lepa.	B
poteptana, truplo njeno bo vrženo v morje!“ -- Ni me	sram	tiste plahosti; saj vem, da jih je bilo mnogo	B
videl samo enega. Ozreti sem se moral navzgor in	sram	me je bilo.Kaj ni v nas naša usoda?	B
na cesto; in nas, ki smo ga ljubili, je bilo	sram.	Po svojem poglavitnem glasniku je razglasila	B
visoka železna vrata za njimi. Takrat me je bilo	sram,	da sem bil po svojem ovratniku in po svoji obleki	B
občutljiv; ranila mi je ponos. Obšel me je srd in	sram,	kadar sem slišal, kako je glajše od mene odgovoril	B
spodobne ljudi. Sedel je v krčmi negodnik Marko in	sram	ga je bilo, zato ker se je videl v ogledalu	B
imé in na svojo domovino. Pravega Ilirca je	sram,	da stanuje v Ljubljani, ne pa v Šabcu ali vsaj	B
sem že videl mladega gospoda, ki ga je bilo	sram,	da je šla po cesti njegova mati z njim, ker	B
še bolj ga je kazilo, da ga je bilo te napake	sram	in daje ni hotel razodeti nikomur.Naočnikov	B
prijatelji ti ljudjé in ker je pesnik, ga bo	sram	njih hvale, ki ne izvira iz hvaležnosti, temveč	B
Sardenka, ki ga imam resnično rad, me je bilo	sram,	ko sem bral tam štirinajsto in petnajsto pesem	B
Vrgel sem se na slamo brez moči. Strah in	sram	me je bilo tu čakati rusko ujetništvo, strah	B
doleti ujetništvo, strah tudi odgovornosti.	Sram	me je bilo pred moštvom, ki na prostem strelja	B
Tvoj Kocbek.« Tedaj me je postalo	sram.	Ne samo zaradi tega, ker je on, Edvard Kocbek	B
sta se zavedala sama sebe in ju je postalo	sram.	Izgnana sta bila iz Raja.	B
njimi je najbrž ob tem iracionalistu postalo	sram	že zaradi tega, ker pač mislijo in delujejo	B
sem mislil, da razumem, ne razumem več... Oh,	sram	me je, ne bi smel... oprostite mi, mojster Bruno	B
Zakaj se opravičuješ? Nič naj te ne bo	sram,	saj si lepo povedal, bolje ne bi mogel - res	B
Janez.	Sram	me je priznati: medtem ko se moji kolegi navdušujejo	B
z vami kot z očetom, pred njim me je preveč	sram!	Bruno.	B
zagotavljaš svojo gostoljubnost. Saj me je še zdaj	sram,	kako sem tri (!) mesece izrabljal vajino prijaznost	B
-- klaverni prošnji! Glej, tega ne maram in	sram	bi me bilo do tal!--	B
nekoliko ”premaknil“; zdaj sem kakor klada --	sram	me je naravnost!In dolgčas je tukaj, da se Bogú	B
najbolj me peče, da me mora biti med sošolci	sram.	Vi ne veste, kakó je to žalostno.	B
ali tudi slaba ni takó, da bi me moglo biti	sram.	Ljudí še nisem nikoli takó dobro narisal kakor	B
Zadnjič si bil tako prijazen, da me je bilo	sram.	Pa vendarle Te danes spet prosim: iztakni jih	B
Velecenjeni gospod! Jezi me in nekako	sram	me je, da so Vas tako ostrašili. Pisal sem Vam	B
Naj se pové, kar je. M e n e je bilo	sram,	ko sem čital ”umirajočega Bura“ in rajši bi	B
pisal. Ne le mene, celó mojega peresa bi bilo	sram.	To se ne pravi, občinstvo zabavati, - pravi se	B
”nach rechts“ in piše ”nach links“ in ga ni	sram	ne tega in ne onega.Mimogredé: tehniško nerodnost	B
1892) izročil Borštniku, pa me je bilo tako	sram,	da sem pobegnil iz gledališke pisarne in me	B
Schwentnerju, ali z njim se ne dá govoriti.	Sram	me je, da sem se ponižal. Napisati pa tudi	B
rednim pisanjem za ”D. in Sv.“ Saj bi me bilo že	sram	ob sami misli, da bi Ti garal zame.In lahko	B
ginljivostih se mi tako roka trese, da me je	sram	in špot, zato narekujem to lepo pismo gospodični	B
življenja, ki je že takó znano, da me je samega sebe	sram,	pojdem na Dunaju med nemške žurnaliste, dokler	B
- Jaz sem sicer zeló idealen, toda	sram	me je bilo honorarja za delo, na katero sem	B
Štupica ali Štefe ali Mrhar itd. - Ker nas je bilo	sram,	da bi vstopili v tak ”klub“, vstanovili smo	B
Ti rajši písal nísem, ker me je bilo nekako	sram.	- Govorjenje o tisti službi je bilo samo slepárenje	B
bi sester ne bilo tukaj, in da bi me ne bilo	sram	različnih ljubljanskih ljudíj, vrnil bi se danes	B
take, da me svoje prve knjíge nikakor ne bo	sram.	V tísek pa pride že te dní.	B
. / tako globoko, da bi me bilo samega sebe	sram.	Toliko, upam, da je dovolj.	B
tretje leto, pa sem še zmirom tam, kjer sem bil!	Sram	bi me bilo, če bi bil lenuh; pa nisem!In pomisliti	B
93 Dragi brat!	Sram	me je, da Ti moram še enkrat pisati.Ali ves	B
Velecenjeni gospod! Mene je naravnost	sram,	da sem prisiljen pisati Vam še enkrat.Čakal	B
toliko, kakor druge stvarí, ki izhajajo pri nas.	Sram	bi me bilo v dušo tega svojega moledovanja ko	B
zadolžen. Prikazati se ne morem nikomur, ker me je	sram	zaradi obleke in ker bi srečal na vsaki ulici	B
mojih pismih; mene je tega prosjaštva neizrečeno	sram.	34 30. decembra 1899	B
izhoda resnično nimam. . / . / stran 136 . / -	Sram	me je, da bi Ti pripovedoval, kako sem tú naletel	B
se drugi odpeljejo v Travnik, mene pa bi bilo	sram	povedati, da sem čisto suh.Računil sem, da bom	B
mojega pisma. Ne misli, da bi me bilo morda	sram,	ker bi se mi zdelo, da pišem preneumno, ne!	B
Stori kar hočeš; jaz bi se moral zaničevati in	sram	me je samega sebe, - toda ljubil bi Te vroče	B
gredó najprej. In nazadnje bo človeka skoraj	sram,	da je star in da je na svetu!--	B
naenkrat tako odurno in zoperno, da me je bilo	sram	pred samim seboj.Tako daleč je seglo to čustvo	B
iznebiti. Komaj sam sebi upam o tem govoriti in	sram	me je; toda zdaj sem spoznal, kje je meja te	B
Tudi Vas sem mislil opisati -- pa me je zdaj	sram!	Kako bi?	B
nos; in tistega nosa me je bilo dolgo časa	sram,	še na Dunaju.Sedel sem nekoč pri brivcu in sem	B
In če bi Vam pisal veselo, bi me bilo skoraj	sram,	da bi hlinil humor, ki ga ní.-- Najbolj me jezí	B
povedati, kako ga imam rad; da me je bilo zmirom	sram	ljubezni.Ako bi Ti imela boljše oči, bi vse	B
misli, ki se skriva v globočini, zato ker je je	sram	lastne lepote. Ivan Cankar 39	B
Zdaj ob eni popoldne visím v tuji hiši! --	Sram	te bodi!!!--	B
37 . / let -- vse oženjeno! Mene je skoraj	sram	v taki družbi; pa ne vem, ali jaz njim zavidam	B
drama mi noče h kraju; bilo bi me naravnost	sram	pred samim seboj, če bi tega dela ne dovršil	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani