sram (1.301-1.400)

Oblecite mu babja krila!	Sram	te bodi!« Privezali so ga konju za rep; njegovo	A
mirna, ponosna, vzvišena, nebrižna, nedostopna.	Sram	ga je bilo, da bi ji govoril o svojih čustvih	A
Nato sta se oba na glas smejala. Mene je bilo	sram,	ker nisem vedela, zakaj sem ga polomila.Gospod	A
je gitaro in zmerjala svojega moža: Tak si!	Sram	te bodi, ti hinavec! Ti lump!	A
Vse je gledalo name!	Sram	me je bilo.Najrajša bi bila zlezla pod mizo	A
»Prijatelj,« se zadere Palček, »ali te ni	sram,	da me po krivici brcaš?« Tolovaj gleda, gleda	A
bila grofica in plemenitega stanu, je ni bilo	sram	dela.Sama je kuhala, sama je nosila vodo in	A
mogla zdržati, da bi mu ne očitala: »Ali te ni	sram,	Karel, da prihajaš tako pozno domov. Petelini	A
morejo verjeti, da to pišem jaz. Ker jih je	sram,	da me poznajo. Ali ker je bilo več kot »le poznamo	A
Potem zavijem jaz po svoje in je tu the end.	Sram	jih je, ker so me poznali.Zatajili so me.	A
azmišljati. Vendar mi ni jasno, čemu bi naj bilo njih	sram.	Ljudi, ki me poznajo.	A
Sramota mi ne pride nasproti.	Sram	jo je mojega peresa.Sramota ne ve, da moram	A
Si vsaj na otroka mislila, ko si se ... Te ni	sram?	Ti uživaš.	A
Najraje bi se skrila. Zdaj me postaja že	sram.	Sram, ker sem zapustila otroka, da sem zdaj tu	A
Zdaj me postaja že sram.	Sram,	ker sem zapustila otroka, da sem zdaj tu, s	A
Ali puliti plevel. Da ga je	sram	zavoljo moje lenobe.Kaj da se nastavljam tujim	A
Je dovolila. Tadeja je	sram.	Ker vpijem.	A
Ostaneta v avtu. Ju je verjetno tudi	sram.	Mene je.	A
pantomimita, da moram brž nazaj. V zraku je	sram.	Je strah.	A
da sem še na svetlem, se menijo. Ga je hudo	sram.	Otrokoma delam težave.	A
Tam bodo vsi vedeli.	Sram	ju je.Bojita se.	A
posredovala, sta me kregala. Bilo je njiju	sram.	Bilo je mene sram.	A
Bilo je njiju sram. Bilo je mene	sram.	Vse tiste otroške oči na meni.	A
Kaj bodo rekli ljudje?!	Sram,	da ni prav storila. Vest vendarle.	A
ne more. Zakliče, a ga je takoj samega sebe	sram.	Molčal bo, Kristina ne sme zvedeti, kje je	A
Tam je samo moje perilo. Potem ga je bilo	sram	in je vpil name, da noče, da prideš več, da	A
kakor tudi na pretok spominov) ... da vas le ni	sram,	da mi pod oknom kurite grmado, pa za cel sprevod	A
se mi prikazuje tudi Noe, in je nag in ga je	sram.	Ne vem, ali je res Noe, ali pa je Peter, ki lovi	A
Naj te za hip pogledam. ‒Bilo bi me preveč	sram.	‒ ... in ti bom po pravici povedal. ‒In kaj mi	A
strah, strah ga je paraliziral, povrh tega pa še	sram,	kajti zajokal je. ‒Pa kaj vas boli? ‒ je spet	A
pošastno, veliko in grozno žensko bitje. Bilo me je	sram	te groze, in da sama sebi dokažem, kako smešno	A
mi vode, in ko sem prišla k sebi, me je bilo	sram.	Rekla sem, da sem mislila, da je neki človek	A
mi! Ali nas ni, nas vsakega za to ali za ono	sram	pred svojo dušo?Stopali smo naprej, a glej,	A
vrhu tega ta smrkovka še jeclja, da je človeka	sram!	Boljše bi bilo, da bi se nihče zate ne brigal	A
slikala, kako mu mora biti hudo, kako ga je	sram.	»Nekaj nesreče bi mu prav nič ne škodilo, drugače	A
Pavlovčevih že vsi pokonci. Njega je bolela glava in	sram	ga je bilo zaradi vedenja prejšnjega večera	A
Čakaj, čakaj ti! Kaj pa si, da se tako repenčiš;	sram	te bilo, sram!« je kričal. Pavlovec je zopet	A
Kaj pa si, da se tako repenčiš; sram te bilo,	sram!	« je kričal. Pavlovec je zopet hotel skočiti	A
je rekel ta, Tone Korošec, da ga predstavim.	Sram	ga je bilo, da je tako ponosno in samozavestno	A
po mizi: »Zaradi mene ni treba biti nikogar	sram,	tudi vas ne!« je zakričal in solza mu je prišla	A
Ničesar nisem zagrešil, za kar bi me moralo biti	sram.	Vsakomur lahko pogledam v oči.«	A
to je torej dobil za tisto svoje polno srce.	Sram	ga je bilo pred samim seboj.Haha, zdaj je doma	A
njimi. Imela je take oči, da je bilo drugih	sram,	če so imele lahkomiselne, prešerne misli.Še	A
posteljo, da ji ni vsega zamazal in ponesnažil.	Sram	jo je bilo zaradi Lize. Kadar ga je to minilo	A
kdaj poprej, kakor da hoče s surovostjo zakriti	sram,	kakor da hoče pokazati, da lahko dela, kar hoče	A
dne, da je mogel potem v nedeljo z doma. Kar	sram	ga je bilo; njegova žena, sirota, je jokala	A
»Nisem ji mogla pisati vsega tega.	Sram	me je bilo... Moj mož je...«	A
Domov ne morem. Preveč me je	sram.	..« In zopet je obupno zajokala.	A
In zopet je obupno zajokala. »Zakaj te bo	sram,	saj nisi ti kriva?... « je tolažil stric, a zaman	A
solznimi očmi. . / . / stran 78 . / »Kaj te ni	sram?	« in pomolila je predenj prazne otroške hranilnike	A
k njenemu očetu beračit in lagat! Ni ga bilo	sram!	Sela je in mu pisala, naj tega ne napravi nikoli	A
je bil Roman njeni duši in njenemu mišljenju.	Sram	jo je bilo, da je tak; kakor suh list, ki ga	A
zgrabila dečka za rame in ga stresla. »Kaj te ni	sram?	!Krade, potem pa še sestro dolži po nedolžnem	A
razpada. Če pride kdo v nedeljo popoldne, me je	sram.	Mlado dekle je v hiši, zakaj ne bi naredila materi	A
pojdem včasih z Rajkom v gledališče. Da ga ne bo	sram	iti z menoj.Morda me zato nikoli ne povabi,	A
piše že v skoro famozni francoščini in da ga je	sram,	da mu je mogel poslati le dvajset kron na njegovo	A
pristopna takim željam. Oštela gaje, da ga naj bo	sram,	da ima take gosposke muhe, ko mati ne ve, kako	A
gostilnah in beračil za potno podporo! Kaj te ni	sram?	!« »Joj, mama, tvoji nazori so strašno strogi	A
»Eh, ta štrebar!« je vzkliknil jezno. »	Sram	te bodi, kako govoriš!Nehvaležen si.	A
Cigarete dobim in vsega, kar hočem.« »Mene bi bilo	sram	kratkočasiti se na račun tujih žepov. Rajši	A
ponos ne bi bil manjši. Mene nikoli ni bilo	sram	dela, take stvari pa, ki jih počenjaš ti, so	A
povedati, da se uči v glavnem zaradi njega. »	Sram	ga bo, da bi zaostajal za menoj, ki nimam skoraj	A
njegovimi očmi. No, njega že zdavnaj ni bilo več	sram.	»Zdaj sem končala,« je rekla nekega večera.	A
Ponudil ji je roko nedolžno in brez zadrege. »Še	sram	ga ni, da sem ga prehitela,« si je mislila v	A
Morda je odšel h kakemu prijatelju in ga je	sram	se zglasiti... Morda je zunaj kje v vaseh, v	A
Nekaj me prešine in zardim. In hipoma me je	sram	pred temi pametnimi, lepimi očmi. Pred četrto	A
bili in očitajoči. In hipoma me je postalo	sram.	Še zdaj je bila njena ročica rdeča.	A
ono prvo, da je res pijanka, da jo je lahko	sram	in tako dalje.Jaz se skoro nisem upala iz stanovanja	A
Voda je bila mrzla kakor led.	Sram	me je, ali moram reči, da mi je spačil obraz	A
mizo svojega moža. Nikdar tega ne delam in	sram	me je bilo, da brskam na tak način po njegovih	A
»Če pravim, da grem ‒ grem.« »Ali mene je	sram,	tata.Kaj si bodo mislili, če pojdeš z menoj	A
razred, ne grem pa ne grem,« šepeta Vlada. »	Sram	me je.« »Koga te je sram?!	A
»Sram me je.« »Koga te je	sram?	!O, ti nesrečna punca!«	A
in obraz ji je zalila rdečica, kot da jo je	sram,	ker jo je zalotil na kolenih. »Nikogar	A
upirala. Pécuchetov primer je bil resen; toda	sram	ga je bilo nečastnega početja in ni si upal	A
Ljubezen ne pozna šale!« Pécucheta je bilo	sram	in poveznil si je čepico, nekakšno baretko,	A
utrudljiva in zoprna. Mnoge fante in dekleta je	sram	plesati z drugim spolom in se zato držijo vsak	A
slekel do golega. Doslej ga je bilo preveč	sram	bledega in suhega telesa s krčnimi žilami, ki	A
ko je pogoltnil čokolado, ga je bilo nekoliko	sram	samega sebe in več ur je postaval po cestah	A
hotel gledati. Čutil sem slabost in jezo in	sram	- jaz, ki zlepa nisem sramežljiv.Toda preprosto	A
in vstal. "Tolk si že naredu zame, da me je	sram	prosit..." "Sedi," sem dejal.	A
nasmehnila in me povabila noter. Bilo me je	sram,	da bi planil po njej z zlatom.Dejal sem, da	A
poštenost, sedaj ga hočejo ti gentlemani še ovirati!	Sram	me je zaradi njih! - Kaj hočete reči	A
Alica, ki je še vedno upala, da ju bo postalo	sram,	da se prepirata zaradi take malenkosti.	A
in se znova razjokala. »Moralo bi te biti	sram,	« si je rekla, »tako velika deklica kot ti (in	A
odvrnila Navidezna želva, »si pa res trda buča.« »	Sram	naj te bo, da postavljaš takšna omejena vprašanja	A
ko so jih ljudje ogovarjali po rusko, bilo	sram,	da so tako kot Nemci krenili nad svoje brate	A
ti, jokal je kot otrok, tako zelo ga je bilo	sram.	Rekel je, da se sploh ne spominja, da bi dvignil	A
odcepe in dajati prave signale. Postalo jo je	sram.	Tako pride do nesreč, enako kot pri hitri vožnji	A
Dlan je položil na njeno. "Tako	sram	me je.Najprej tvoje podjetje, zdaj še stanovanje	A
novo razstavljeni porcelan, jo je spreletel	sram,	saj se je spomnila, kako se je mučila, da bi	A
ji je bilo v olajšanje, da ji bo prihranjen	sram	ob skupni vadbi z drugimi nosečnicami, je brez	A
Teda Ollerenshawa na ovitku vsake od njih.	Sram	jo je bilo njenega presenečenja nad njegovim	A
Strmel sem vanjo. Bilo me je	sram,	ker je pred Rebecco tako govorila z menoj.Ozrl	A
upognjenih kolen kakor tudi materine težke zadnjice,	sram,	ki se je v obeh zadnjih šolskih letih še stopnjeval	A
strahopetnim možem, da bo tiste, ki jih vzgajamo,	sram	takega ravnanja.« »Prav tako.«	A
trenutek, ko stori kaj dobrega -, temveč ga bo	sram;	zlasti še zato, ker mu manjka spretnosti za	A
Hermu, brž, ne obiraj se nič, ne bodi te	sram	strahopetstva.« »Tudi ne bi imel drugič	A
človeka, kakršni sami ne bi hoteli biti - celo	sram	bi nas bilo! -, in če ga, namesto da bi občutili	A
to govoril, je bilo vse njegove nasprotnike	sram,	vsa množica pa se je veselila vseh čudovitih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani