»Nedolžnih ljudi vendar ne streljajo, in ti nisi ničesar zakrivil.« »Ustrelili me bodo,« je mrmral Ponižen in hitro, da je beseda besedo pobijala, in kakor sam sebi je pripovedoval, da je zagrešil strašen zločin, za kakršnega ni odpuščanja, in da je neumno misliti, da bo mogel ubežati roki pravice. »Oh, kaj to premišljuješ!« ga je ustavila žena.