roka (1.601-1.700)

oči, ko je zopet začela dečku padati Janezova	roka	okoli ušes kakor toča, »da bo vedel drugikrat	A
»Povem ti, če boš molčal.« »Tu je moja	roka,	saj se poznava.« »Strašno lepo deklico sem znašel	A
vedel, peklo ga je še bolj. To je očitna božja	roka	‒ dejalo mu je nekaj. Ti si svojega očeta pisano	A
spečega svojega dobrotnika, divje mu zasije oko,	roka	poseže po meč in srdit šepeče med ustnicami	A
sem nedolžno orodje. Hajdi ‒ na delo, zmrla	roka,	sladko plačilo te čaka doma!In če si ne upaš	A
širokopleča postava kakor tudi velikanska žilnata	roka	pa sta pričali, da je korenite telesne moči	A
sekiro kakor Štefe, znamenje, da mu žuljava	roka,	čeravno ostarela, vendar še ni otrpnila. »Tukaj	A
strašno krivdo. »Moj meč ti je priča, moja	roka	in moje oko, da ti ne bo nikdar več prišel živ	A
svojem delu pričale, da jih je ustvarila izvedena	roka	laškega ali nemškega umetnika. Tik okna je pri	A
naposled za seboj nazaj. Pri tej priliki je njena	roka	nekoliko popustila odejo in videl se je mlad	A
Bog varuje nedolžnega.« Rekši, pa se je starcu	roka	tresla; nevedé prime dečka Jurija za roko s	A
nasproti, »poberite se, kajoni, da vas božja	roka	ne zadene.Kaj hočete s tem dečkom?	A
poslopje, katero je zidala in skladala sama	roka	vsegamogočnega stvarni ka.Vse je tukaj zidano	A
visoka skalna pečina je namreč kakor objemajoča	roka	tako v vodo molela, da je bilo Samorodovim prednikom	A
preveč razburjena, preobrne tresoča se njena	roka	svečnik z mize na tla, da luč ugasne, svečnik	A
izgubljena.« »Izgubljena!« reče veliki mož,	roka	mu opade kakor otrpla ob životu. »Če so jo razbojnik	A
na njegove želje, povsod je bila njena mehka	roka.	Z res preveliko ljubeznijo pa je ljubila svoje	A
ure, prikazale so se luči in déklina debela	roka	je posezala v perutninsko vreščeče krdelo.V	A
pravi ribič. Mlademu možu zlezejo obrvi skup in	roka	mu seže k mečevemu ročaju. »Kaj je!	A
izpustil, pisal sem jih celo zimo, ker moja	roka	je že okorna. Zbogom!	A
sablje varovale, kar jih je na svetu.« Peču je	roka	že večkrat silila do sabljinega ročnika.Ko pa	A
Bitičem dolgo, več let ‒ ‒ ‒ ko naposled odurna	roka	neizprosljive usode stegne svoje neusmiljene	A
listov pred njo. Sam ni opazil, da se mu je	roka	nekoliko tresla. »Semkaj, semkaj, gospod notar	A
Zardelega njenega lica ni mogla videti, a	roka	ji je čutila gorkoto na hčerinem obrazu. Ta	A
slovenski govoriti vas bom naučil. Tu je moja	roka!	Kdaj pa pričneva?«	A
minulih letih ne. Ona mehka, gorka ženska	roka,	katero je držal pred nekoliko dnevi v svoji	A
ton, ta lahkoživa veselost in ta mrzla, ledena	roka!	Kaj pomeni vse to?	A
kazala pratika polno luno, in sicer prav na sv.	Roka	dan.Molek je bil že davno iztaknil, kje je ono	A
Na sv.	Roka	zvečer se je Molek odpravil tja.Storil je, kakor	A
Zdajci se domisli, da je bil danes, na sv.	Roka	dan, na Vačah semenj.»Joj, to bo prišlo pa mnogo	A
da je šla pest komaj skozi, ustavila se mu je	roka;	zadel je ob nekaj, kar je tičalo tu!»Zlomek	A
misliti o nesreči, o srčni bolesti; žuljava	roka	to kmalu zatre. In vendar je stalo nekaj kakor	A
Maggiore, casa Carminati,« bere pol glasno.	Roka	se mu je pri tem malo stresnila. Stopil je naglo	A
po pesku in stoprav, ko se je položila mehka	roka	na njeno ramo, vzdramila se je nekoliko prestrašena	A
zemlje in omajalo ter rušilo vse, kar je človeška	roka	zgradila na njej v trdnem zaupanju do njene	A
in stisne. . / . / stran 13 . / Abadonova	roka	je bila nenavadno gorka in njega nohtje so pustili	A
živa domišljija je ustvarjala, modrijanova umna	roka	pa je razpostavljala, da ni nikjer preveč, nikjer	A
plačilo za vino in v spomin na rojaka od Save.	Roka	roko umije.Primorec torej opomni, da je v tem	A
nekje v Ameriki ali v Afriki, kjer te ne doseže	roka	človeške pravice; Cvetane pa ne morem nikamor	A
Slovencem prerokovala prva, da je desnica lepa	roka	in najbolj potrebna, druga pa, da je levica	A
delovanja med posamezne izvežbance, ne da bi se	roka	in duh kdaj bavila z drugim opravilom in ne	A
vrlin in posebne rodne idealnosti. Dobrotna	roka,	ki vodi človeško usodo, prebudila je slovanski	A
nožice, da ne bodo venomer cepetale. Moja leva	roka	je objela otrokove ročice, z desno sem pa previdno	A
cvetlice, ki mi jih je ubrala in poklonila ženska	roka.	Na toliko nehvaležnost bi se bil moral odzvati	A
pogledoval vse tri Bohinjčke pred seboj, povpraševal	Roka,	katerega je poznal že od prej, po svojih znancih	A
Bohinj, morebiti prav tako zapostavljal Bohinjca	Roka	in Melkijada, ko je temule rojaku pripovedoval	A
mesci nastopil službo na Gradu. Komisar obišče	Roka,	Melkijadovega očeta.To se je kmetu zdelo nekaj	A
mlatiti in se zijavo zagledajo v komisarja, ko je	Roka	vprašal, ali bi mu mogel priskrbeti osla za	A
je bil nekdaj toli jak. On me je še poznal in	roka	se mu je tresla, ko mi jo je podajal. Vodil	A
ki je bila ves čas obedovanja nekaka desna	roka	gospodarjeva, nam prinese črne kave, kar je	A
proti tem ogromnim silam, katerih človekov um in	roka	ne moreta ukrotiti. Ta sila često prav usodno	A
trdo delati, če se vse leto mehkuži v šoli?	Roka	bo pisala in risala, a ne bo znala prijeti za	A
ropotalo kamenje. »Obesim se,« je vrelo v njem,	roka	pa mu je stiskala vrv.Nič ga ni bilo strah pred	A
noči nekaj mota, svetlika, raste in se bliža.	Roka	je še vedno trdo držala za vrv, druga se je	A
hočemo tukaj nebesa. Te pa dela samo žuljava	roka	in ta bo imela komando, nihče drugi.To je resnica	A
sebe. »Grunt je grunt, ki mu je samo trda moja	roka	premalo. Treba je še mehke roke, ki ima tebe	A
ženi. Rad bi jo bil objel čez pas, pa mu je	roka	kot odrevenela.Marijanica ga je prevzela vsega	A
Hiti, hiti, da ne bo prepozno!« Njena	roka	je spolzela z moje rame in stare matere ni bilo	A
pismo, ki mu ga je namenila poslati po Milki.	Roka	se ji je tresla.Raztrgala je pismo na drobne	A
je dvigniti roko, da bi prisegla, pa je bila	roka	pretežka.Ženske so to opazile.	A
Tinetova postava. Desnica stiska pištolo in	roka	mu kar nič ne trepeče. »Tine, nikar!« je vztrepetal	A
drugod se spet vrgla kar počez. Tu človeška	roka	ni bila kos silam, tu je omagala volja, ki sicer	A
postavila predenj cvrtje in ko je opazil, da se ji	roka	trese.Pogledal ji je v oči, ki so bile čudno	A
nehoté prijela za steklenico in mu natočila.	Roka	se ji je tresla in žganje se je polilo po beli	A
pobit. Na čelu je zagledala odrgnino, desna	roka	mu je bila negibna in mu visela, kakor bi se	A
njen sosed, je bil odslej tako rekoč desna	roka	in edina podpora Miklovi hiši.Pomagal je svoji	A
strašnimi valovi iskala rešilne roke. In ta rešilna	roka	se ji je tudi prikazala.Dva dni pred Mirkovo	A
zaveznik. Plačilo ti bo veliko in moja prijateljska	roka	ti ne odreče nobene prošnje. Ako si	A
smrt razruši najino vez. Le božja vsemogočna	roka	more presekati najino zakonsko vez.	A
vaše domoljubje, le vaš pogum in vaša hrabra	roka	nas je obvarovala, da nismo postali žrtev turškega	A
Zloben je, oči ima vnete od neštetih sporočil in	roka	mu živčno trepeta po peščenih nosnicah. Tam	A
Titanova usta.	Roka	podpira jagode, rožnata hrbtenica požira čas	A
naveličano grivo. Povodec brez roke, pes brez roke,	roka	brez milosti ... Mali mož na triciklu.	A
praznično; vse je pričalo, da vlada tu umna	roka	izobraženega gospodarja, moža, ki je dolgo živel	A
neutrudno, brez milosti krotila umna gospodarjeva	roka.	Prijeten je bil kraj, kjer se je naselil gospod	A
nedolžnega življenja krajšala pohlepna človeška	roka.	Pred hišo in na drugi strani hiše bilo je samo	A
pomaga, da je gora v znožju še nekoliko zelena!	Roka	in noga, ne rečem, da sta mi odpovedali, tudi	A
farizeje! Samo enkrat je bič zgrabila krotka	roka	njegova, ko je svetišče gospodovo oskrunjala	A
pisala to blagoslovljena, a gotovo ne blažena	roka.	Taki ljudje bi še dandanašnji zažigali grmade	A
ga potegnil, kamor ga je bila vrgla usmiljena	roka.	Res, življenje ni posebno prijetno rokodelstvo	A
Prosil nisem in tujega blaga se ni dotaknila moja	roka.	Česar sem potreboval, in to je bilo malo, prisluževal	A
gospodu Mirodolskemu in Bredi, zadnjič Zori; njena	roka	je bila mrzla, mrtva.Tesno mu je bilo pri srcu	A
slovesu, zdelo se ji je, da se mu je tresla	roka.	Ali kaj to?	A
In da je to mogoče, kdo bi tajil? Človeška	roka	spreminja zemlji lice in pogled v zgodovino	A
Kje je Zora? Ravnokar je bila tu; njena	roka	je bila v moji roki; kam si jo dela?Ti hočeš	A
nato seže po drugem, ki je ležalo na mizi;	roka	se mu je tresla.List je bil kratek; črkam se	A
videlo, da jih je pisala onemogla, umirajoča	roka.	Stežka je gospod Mirodolski bral naslednje besede	A
naj ne miruje, dokler te ne najde. Slaba je	roka,	ki ti piše te vrstice: hiteti mi je, da mi ne	A
bil je čaščen in spoštovan. Svetinova desna	roka	je veljala kakor pismo in pečat in njegova beseda	A
Legel je na sv.	Roka	dan in od tistega časa ni vstal več.Dejali so	A
besede, in ti ‒ podala si mi desno roko ‒ in	roka	se ti je tresla! O šlo mi je po vseh udih!	A
Pozdravila si me prijazno, podala mi roko. O	roka	je bila mrzla, ni se ti tresla kakor nekdaj	A
izgubil, in potem se privadi, bodisi tudi desna	roka	ali celó bistro oko, ter nazadnje mu ostane	A
spomenika bi mu pač ne mogla postaviti prijateljska	roka,	nego si ga je zapustil sam v teh pismih, ki	A
njegova duša, ki jim je življenje dala njegova	roka;	podobe ‒ kakor njihov stvarnik, neumrjoče, katere	A
ti bom pa, dragi moj, kako ti bom pravil to?	Roka	se mi trese, ko pišem, in viharno mi v prsih	A
sedeti smem poleg nje. V njeni roki počiva moja	roka	in po njej mi lije nebeški mir v srce.Nikoli	A
more biti samo ženska, to more biti samo njena	roka.	Do zdaj so si sami prsti zigravali gor, dol,	A
pike, da mu svetijo in ga razveseljujejo. Božja	roka	mu je vodila vsako stopinjo kakor otroku, ki	A
Dejal sem: ‘ Tu je	roka!	Gluhe loze se boje babe, ne pa jaz.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani