nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Pokleknila je pred ograjo, da bi si odpočila in da bi molila očenaš. Tam je že klečala ženska, roke je imela sklenjene, premikala je ustnice in se ni ozirala na Marto. Izgrbljene in koščene so bile tiste sklenjene roke; tudi obraz je bil koščen, delavski; ničesar ne zapiše božja roka tako razločno na čelo, kakor delo in skrb; zabriše se radost, še bridkost izgine, skrb udari pečat, ki ostane do konca. Poleg ženske je stal v mokri travi velik jerbas, do vrha poln in s plahto pogrnjen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani