nova beseda iz Slovenije

prijazno (301-400)


svojo misel. Da ji pripravi pot, je najprvo      prijazno      trčil z znamenitim gostom, pili so in potem  A
potrebovala slovenske glasove in se zaradi tega      prijazno      kazala raznim skromnim željam poslancev. Tako  A
vinu je zadišalo iz njega, ko je hripavo, toda      prijazno      pozdravil obisk.Bil je dober krčmar, ki vztraja  A
kozarcem ob kozarec svoje milostljive in ji reče      prijazno:      »Servus!« zmoti pa se in ji reče namesto: ‚Servus  A
brk in se odhrknil, in ko ga je potem Slavica      prijazno,      dasi resno vprašala, ali ni dobro, je bilo zopet  A
kaj zaslužka. Ko mu je torej na uho zadonelo      prijazno      petje od »Pikapolonice«, je šel in je pokukal  A
kadar se je zopet pokazal, gotovo ga je sodnik      prijazno      vprašal: »O, Civha, ali ste živi?Sem že mislil  A
Le noter!« Potisnil ga je      prijazno      v gostilniško sobo in Smerajec je sedel v drugi  A
Kar semkajle sedimo v sredo!«      Prijazno      je pogledal Smerajca in kar prenesel njegov  A
pisarniških vrat, potrkal je, pogledal noter,      prijazno      voščil dobro jutro, vrata zopet zaprl in šel  A
pisarni. »O, naš dični gospod župan!« ga je      prijazno      pozdravil dr.Gad.  A
gospod predsednik ga je kar ustavil in se mu sila      prijazno      smejal: »Kaj pa vi tukaj, župan?Kaj je novega  A
sobo: »Julka!« Glas mu je donel odločno, pa      prijazno.      Julka je rekla: »Kaj je?« in je zavzdihnila  A
so jasno in veselo gledale župana, ki se je      prijazno      dotaknil bolnikove roke. Župana je tiščalo v  A
se ni dalo ločiti. Rejen sprevodnik me je      prijazno      porinil v voz, češ le noter v kurnik, da nas  A
Zahvalil sem se torej vsiljivemu spremljevalcu za      prijazno      pojasnilo in pripomnil, da dobro vem, kaj so  A
in zavladalo je v temnem vlažnem brlogu prav      prijazno      občutje. Stanko je gojil tiho nado, da utegne  A
in neumna oklenila človeka, ki mi je prvi dal      prijazno      besedo.Če bi mama živela, bi bilo vse drugače  A
ji ni bilo treba. Priskočilo ji je na pomoč      prijazno      naključje ‒ z dvorišča se je začul krik in jok  A
umetnikom, se umaknil za korak v stran in jih      prijazno      povabil: »Na, zdaj pa le noter, barabice!«   A
širni domovini in da je življenju državljana      prijazno      vsebino kar za ves mesec naprej in nazaj! Država  A
gospod Jeraj. Pohvala iz ženinih ust ga je      prijazno      božala; imel pa je polna usta in ni mogel nič  A
in njeno žuljavo roko, ki je pa vendar tako      prijazno      božala, in široko, obokano, sajasto kuhinjo  A
ga je že poznal in tudi brez vabila s kostjo      prijazno      pritekel k njemu, da ga ovoha.Tončka se je držal  A
pozdrave. Galantni gospod Pirc je oboje sprejel s      prijazno      besedo, ogledal si je čevlje in ju izročil vajencu  A
željo, ko so se odprla kuhinjska vrata in so      prijazno      zadišala pražena jetrca.Ta duh je na mah potisnil  A
jetrcih mu je silno upadla. Gospod oštir je      prijazno      zabaval gosta dalje.»Lena, da kar smrdi!  A
nič hudega: le njegov prijatelj Sultan ga je      prijazno      obvohal, ali nima zanj nič priboljška.Čez dvorišče  A
videla, kako se imamo.« Nanča je rekla »ja!« in      prijazno      jo je pogrelo, ko ji je pustil Kocmur s spoštljivo  A
imel tudi deset otrok in ženo. In ljudje so se      prijazno      muzali, kadar so ga videli na sprehodu z vsem  A
stran 100 . / do izgubiti, kakor jo dobiti.      Prijazno      je odzdravil osebju, stopil v svojo sobo in  A
O, gospod Jeraj, v svatovski obleki!« ga je      prijazno      pozdravil dr. Šipelj.»Kaj mi pa prinašate imenitnega  A
svojega srca, belca, dimko in vse druge, kako      prijazno      se mu je zdelo pri njih!Še gnoj mu je dehtel  A
čevljarica. Pripravljeno je imela za sina odpuščanje,      prijazno      besedo, objem, poljub in kranjsko klobaso ‒  A
Kocmurjeve, da je vendar še kdo pod milim nebom, ki      prijazno      govori o njenem fantu.»Enajst jih je bil o božiču  A
žarela so ji nemara tudi od šampanjca, ki je tako      prijazno      ščegetal po nosu, po ustih in grlu in ga je  A
posnemajo zabavno igro s pivom in se jim gospa mamá      prijazno      smeji, je udušil grajo in še nekaj ponosa se  A
domov lepega naznanila ‒ gorje ti!« Tako je      prijazno      kramljal Pirc s svojim edinorojencem, potem  A
me ne morejo, ker sem premlad!« Tako so se      prijazno      menili, potem so krenili zopet po vrtu mimo  A
ravnateljica je bila medtem napasla najmlajšega.      Prijazno      se ji je zdelo, da ni zahteval Stanko nič denarja  A
Vzhajalo je sonce Bleščeči sončni žarki so ga      prijazno      poljubljali ‒ ptička brez gnezda ‒ in mu vsipali  A
cesti in že je bila Jerajeva na domu staršev.      Prijazno      jo je sprejel oče Gabron, ko se mu je nepričakovano  A
durih, obrisala si s čela pot, se oddahnila in      prijazno      dala hčeri roko.»Če Bog dá, vse v lepem spravimo  A
mu je koprnelo srce k Bogu ‒ prežganka mu je      prijazno      dehtela v nos, koliko časa že ni jedel nič gorkega  A
blazinami, glava mu je klonila na stran, teta mu je      prijazno      prigovarjala: »Glej, mama ti že prinaša juhe  A
ponižno priklonila, in ker ji je vratar vsakikrat      prijazno      odzdravil, ni mogla doma na dvorišču prehvaliti  A
krenili domov. Tonček je bil znan in ljudje so ga      prijazno      ogovarjali.Oče Pirc je gledal in se čudil.   A
predrl Nančo. Potem je spet sedel, zapuhal in      prijazno      izjavil: »Tako je, moja ljuba gospodična, le  A
gostilno ‒ veš, zaradi občinstva ‒ občinstvu, daš      prijazno      besedo, vljudno ga povabiš, pa je cirkus poln  A
Ravnatelj ga je potrepal po ramenu in mu silo      prijazno      pogledal v oči.Stanko se mu je nasmehnil ‒ prikrival  A
je vrgel krčmarju tolar na mizo, krčmar mu je      prijazno      pokimal.Mimogrede je ogovoril natakarico, natakarica  A
mano, greva gledat morje in ladje!« Govoril je      prijazno,      niti ga ni več tiščal tako trdo za roko, in  A
mojega življenja, daj, da te objamem!« Pa je      prijazno      odgovorila: »Lepo, to ne more škodovati!«In  A
ponovi svojo prošnjo! Eden gospodov ga je šel      prijazno      spremit. Prišla sta na Žabjek.   A
petkrat navil telefon in me vsega prepadenega      prijazno      vprašal, kako se je to zgodilo, da sem svojega  A
Šel sem k zdravniku.      Prijazno      mi je pokimal, da sedaj imam svoj revmatizem  A
in drugo in tretje dejanje je občinstvo zelo      prijazno      sprejelo.Bile so »salve« ploskanja, kakor se  A
petinsedemdeset jih že . / . / stran 100 . / imam.«      Prijazno      je stresel ponudeno roko in potem si je hitel  A
pa je, vsak hip katera požene in mi jo potem      prijazno      pošljejo po pošti. Staremu človeku dobro de  A
Mislim, da se ne motim, da se te reči, ki mi jih      prijazno      pošiljalo, imenujejo revije.Tiskani zvezki so  A
mi jo pošljejo. Gospodom sem jako hvaležen za      prijazno      pozornost, zapisana imam njih imena, in če bi  A
znamenje. Gospodje od rdeče revije so mi torej      prijazno      pošiljali rdečo revijo, konec leta pa so mi  A
odvetnikom! Meni se kaj takega ne bi zdelo      prijazno.      Oficial Nace je moj prijatelj in sem ga vprašal  A
Ali bode razkošni šopek tisto, kar jim bo      prijazno      štrlelo iz vratu?Našemu za vrtnarstvo jako zaslužnem  A
Neutrudno so se trudile v ponosnih zvonikih in      prijazno      tekmovale vernikom v radost in nebu v čast:  A
ženske, je gojil slavne te dni rdečo luč in      prijazno      vabil posetnike.Ne dvomim, da se je vrli dami  A
« Žena me je sunila s kolenom in sem takoj      prijazno      pozdravil na levo. Toda me ni sunila zaradi  A
vajeni in so ga uživali njih očetje in so ob njem      prijazno      uspevali ‒ pa zakaj ne bi bil dober še zanje  A
pozdravi mlad mož, tako rekoč gospod, in me ogovori      prijazno:      »O,« je dejal, »pozdravljeni, gospod profesor  A
zrak. V živih besedah se mi je zahvaljeval za      prijazno      zanimanje, tresel mi je roko in potem dejal  A
jih vrnem!« Za vse na svetu ne bi mogel, da      prijazno      vljudnost prikupno dehtečega gospoda zavrnem  A
dogaja tudi drugim ljudem, da jih vljudno in      prijazno      pozdravljajo tuje ličnosti in jih na zivajo  A
hotelu, da še živim. Zato da me poseča, da mi      prijazno      stisne roko kot nekdanjemu sotrpinu iz predzadnje  A
poznala, odurno mi je stopila na nogo in ga      prijazno      in vljudno pozdravila.Smejala se je in me opravičeva  A
kaj, in potem bi splošno razburjenje omilil s      prijazno      izjavo, da bo zvečer dal razsvetliti grad.‒  A
zibelka? ‒ V vznožju gorenjskih snežnikov leži      prijazno      mestece, skozi mestece je speljana ozka struga  A
čas gospod ravnatelj pogrebnega zavoda bolj      prijazno      gleda, kakor brivci pozorneje pozdravljajo človeka  A
Pa je rekel gospod Bog in njegov glas je      prijazno      grel, bolj kakor najmehkejši baržun in je dejal  A
Takse so breme! Pa te      prijazno      poučuje točka 90.Člen 103. taksnega pravilnika  A
gospodo od pogrebnega zavoda odslej še bolj      prijazno      pozdravljal, nego jo je. Od teh krojev bi mu  A
bukev, a je h koncu s kruhom pobrisal vso mast ‒      prijazno      ga je bilo gledati. In sva sklenila z ženo,  A
jadrno pridirjali gor. Pa jim je razložil s      prijazno      besedo, da ima sin Peter danes svoj koristni  A
igrajo ‒ sonate meni tudi ne diše.« Oča pa ga je      prijazno      podučil: »Šema, mar misliš, kar človeku ugaja  A
povaljana, nekateremu v laseh tiči slama, a ne dehti      prijazno      prav iz nobenega in od nobene plati.Š marnjo  A
Jugoslavija?« Rekli smo, da ima resnica včasi prav      prijazno      lice, pa se je tisti hip taka zdela tudi Pavlu  A
bob iz Kranja, potico in pomaranče, vmes pa      prijazno      čebljala, pokadila cigareto, se malo naslonila  A
Prideva v pisarno, e! ‒ gospoda puši in ti      prijazno      ponuja cigarete; greva v gostilno ‒ pušijo;  A
in če te drugi dan sreča tisti stražnik, se      prijazno      še pozanima, jeli si uspešno opravil stvar,  A
ubij psa«. Sobe so polne, belo pogrnjene mize      prijazno      polite, družba je iz raznih slojev, pa vseskozi  A
Poldrugi liter za prvo žejo, poldrugi, da se mu      prijazno      razigra duša; kar pa je čez tri litre, mu služi  A
miru uživa pri skodelici črne kave in se ga      prijazno      in v božjem strahu raduje, nak!‒ Slovenec ga  A
vrlo zanima. Pa so nedavno izdali na svetlo      prijazno      knjigo.Naslovni list ji krasi belordeč okvir  A
»Koliko?« »Ko me      prijazno      vprašujete ‒ s 100 procenti doklade, računam  A
na ramah ji sedi velika zrela pomaranča in se      prijazno      smehlja v svet.Drugače je zdrava in brez ženina  A
zasadil okoli hišice bujno lepotično grmičevje,      prijazno      je izza zelenja kukala bela stena ‒ pravcata  A
Pes je nehal renčati.      Prijazno      je pomigal z repom, poduhal dudo, pa jo hvaležno  A
vojak, kje grrre pot v vojno?« Vojaku se je      prijazno      nasmejalo lice, segel je proti Gašperju, ga  A
je z globokimi pokloni in z vdano zahvalo za      prijazno      družbo zapustil ‒ šel je na vlak ‒ reče profesor  A
Skoz vas grede ni več godrnjal. Sosedom je      prijazno      odzdravljal. Med obedom se je ulil dež.  A
predenj, ga živo in poln upanja gledal ter mu      prijazno      repkal.Hudournik ni še prvič zagriznil, ko Lisko  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA