nova beseda iz Slovenije
svojo misel. Da ji pripravi pot, je najprvo | prijazno | trčil z znamenitim gostom, pili so in potem | A |
potrebovala slovenske glasove in se zaradi tega | prijazno | kazala raznim skromnim željam poslancev. Tako | A |
vinu je zadišalo iz njega, ko je hripavo, toda | prijazno | pozdravil obisk.Bil je dober krčmar, ki vztraja | A |
kozarcem ob kozarec svoje milostljive in ji reče | prijazno: | »Servus!« zmoti pa se in ji reče namesto: ‚Servus | A |
brk in se odhrknil, in ko ga je potem Slavica | prijazno, | dasi resno vprašala, ali ni dobro, je bilo zopet | A |
kaj zaslužka. Ko mu je torej na uho zadonelo | prijazno | petje od »Pikapolonice«, je šel in je pokukal | A |
kadar se je zopet pokazal, gotovo ga je sodnik | prijazno | vprašal: »O, Civha, ali ste živi?Sem že mislil | A |
Le noter!« Potisnil ga je | prijazno | v gostilniško sobo in Smerajec je sedel v drugi | A |
Kar semkajle sedimo v sredo!« | Prijazno | je pogledal Smerajca in kar prenesel njegov | A |
pisarniških vrat, potrkal je, pogledal noter, | prijazno | voščil dobro jutro, vrata zopet zaprl in šel | A |
pisarni. »O, naš dični gospod župan!« ga je | prijazno | pozdravil dr.Gad. | A |
gospod predsednik ga je kar ustavil in se mu sila | prijazno | smejal: »Kaj pa vi tukaj, župan?Kaj je novega | A |
sobo: »Julka!« Glas mu je donel odločno, pa | prijazno. | Julka je rekla: »Kaj je?« in je zavzdihnila | A |
so jasno in veselo gledale župana, ki se je | prijazno | dotaknil bolnikove roke. Župana je tiščalo v | A |
se ni dalo ločiti. Rejen sprevodnik me je | prijazno | porinil v voz, češ le noter v kurnik, da nas | A |
Zahvalil sem se torej vsiljivemu spremljevalcu za | prijazno | pojasnilo in pripomnil, da dobro vem, kaj so | A |
in zavladalo je v temnem vlažnem brlogu prav | prijazno | občutje. Stanko je gojil tiho nado, da utegne | A |
in neumna oklenila človeka, ki mi je prvi dal | prijazno | besedo.Če bi mama živela, bi bilo vse drugače | A |
ji ni bilo treba. Priskočilo ji je na pomoč | prijazno | naključje ‒ z dvorišča se je začul krik in jok | A |
umetnikom, se umaknil za korak v stran in jih | prijazno | povabil: »Na, zdaj pa le noter, barabice!« | A |
širni domovini in da je življenju državljana | prijazno | vsebino kar za ves mesec naprej in nazaj! Država | A |
gospod Jeraj. Pohvala iz ženinih ust ga je | prijazno | božala; imel pa je polna usta in ni mogel nič | A |
in njeno žuljavo roko, ki je pa vendar tako | prijazno | božala, in široko, obokano, sajasto kuhinjo | A |
ga je že poznal in tudi brez vabila s kostjo | prijazno | pritekel k njemu, da ga ovoha.Tončka se je držal | A |
pozdrave. Galantni gospod Pirc je oboje sprejel s | prijazno | besedo, ogledal si je čevlje in ju izročil vajencu | A |
željo, ko so se odprla kuhinjska vrata in so | prijazno | zadišala pražena jetrca.Ta duh je na mah potisnil | A |
jetrcih mu je silno upadla. Gospod oštir je | prijazno | zabaval gosta dalje.»Lena, da kar smrdi! | A |
nič hudega: le njegov prijatelj Sultan ga je | prijazno | obvohal, ali nima zanj nič priboljška.Čez dvorišče | A |
videla, kako se imamo.« Nanča je rekla »ja!« in | prijazno | jo je pogrelo, ko ji je pustil Kocmur s spoštljivo | A |
imel tudi deset otrok in ženo. In ljudje so se | prijazno | muzali, kadar so ga videli na sprehodu z vsem | A |
stran 100 . / do izgubiti, kakor jo dobiti. | Prijazno | je odzdravil osebju, stopil v svojo sobo in | A |
O, gospod Jeraj, v svatovski obleki!« ga je | prijazno | pozdravil dr. Šipelj.»Kaj mi pa prinašate imenitnega | A |
svojega srca, belca, dimko in vse druge, kako | prijazno | se mu je zdelo pri njih!Še gnoj mu je dehtel | A |
čevljarica. Pripravljeno je imela za sina odpuščanje, | prijazno | besedo, objem, poljub in kranjsko klobaso ‒ | A |
Kocmurjeve, da je vendar še kdo pod milim nebom, ki | prijazno | govori o njenem fantu.»Enajst jih je bil o božiču | A |
žarela so ji nemara tudi od šampanjca, ki je tako | prijazno | ščegetal po nosu, po ustih in grlu in ga je | A |
posnemajo zabavno igro s pivom in se jim gospa mamá | prijazno | smeji, je udušil grajo in še nekaj ponosa se | A |
domov lepega naznanila ‒ gorje ti!« Tako je | prijazno | kramljal Pirc s svojim edinorojencem, potem | A |
me ne morejo, ker sem premlad!« Tako so se | prijazno | menili, potem so krenili zopet po vrtu mimo | A |
ravnateljica je bila medtem napasla najmlajšega. | Prijazno | se ji je zdelo, da ni zahteval Stanko nič denarja | A |
Vzhajalo je sonce Bleščeči sončni žarki so ga | prijazno | poljubljali ‒ ptička brez gnezda ‒ in mu vsipali | A |
cesti in že je bila Jerajeva na domu staršev. | Prijazno | jo je sprejel oče Gabron, ko se mu je nepričakovano | A |
durih, obrisala si s čela pot, se oddahnila in | prijazno | dala hčeri roko.»Če Bog dá, vse v lepem spravimo | A |
mu je koprnelo srce k Bogu ‒ prežganka mu je | prijazno | dehtela v nos, koliko časa že ni jedel nič gorkega | A |
blazinami, glava mu je klonila na stran, teta mu je | prijazno | prigovarjala: »Glej, mama ti že prinaša juhe | A |
ponižno priklonila, in ker ji je vratar vsakikrat | prijazno | odzdravil, ni mogla doma na dvorišču prehvaliti | A |
krenili domov. Tonček je bil znan in ljudje so ga | prijazno | ogovarjali.Oče Pirc je gledal in se čudil. | A |
predrl Nančo. Potem je spet sedel, zapuhal in | prijazno | izjavil: »Tako je, moja ljuba gospodična, le | A |
gostilno ‒ veš, zaradi občinstva ‒ občinstvu, daš | prijazno | besedo, vljudno ga povabiš, pa je cirkus poln | A |
Ravnatelj ga je potrepal po ramenu in mu silo | prijazno | pogledal v oči.Stanko se mu je nasmehnil ‒ prikrival | A |
je vrgel krčmarju tolar na mizo, krčmar mu je | prijazno | pokimal.Mimogrede je ogovoril natakarico, natakarica | A |
mano, greva gledat morje in ladje!« Govoril je | prijazno, | niti ga ni več tiščal tako trdo za roko, in | A |
mojega življenja, daj, da te objamem!« Pa je | prijazno | odgovorila: »Lepo, to ne more škodovati!«In | A |
ponovi svojo prošnjo! Eden gospodov ga je šel | prijazno | spremit. Prišla sta na Žabjek. | A |
petkrat navil telefon in me vsega prepadenega | prijazno | vprašal, kako se je to zgodilo, da sem svojega | A |
Šel sem k zdravniku. | Prijazno | mi je pokimal, da sedaj imam svoj revmatizem | A |
in drugo in tretje dejanje je občinstvo zelo | prijazno | sprejelo.Bile so »salve« ploskanja, kakor se | A |
petinsedemdeset jih že . / . / stran 100 . / imam.« | Prijazno | je stresel ponudeno roko in potem si je hitel | A |
pa je, vsak hip katera požene in mi jo potem | prijazno | pošljejo po pošti. Staremu človeku dobro de | A |
Mislim, da se ne motim, da se te reči, ki mi jih | prijazno | pošiljalo, imenujejo revije.Tiskani zvezki so | A |
mi jo pošljejo. Gospodom sem jako hvaležen za | prijazno | pozornost, zapisana imam njih imena, in če bi | A |
znamenje. Gospodje od rdeče revije so mi torej | prijazno | pošiljali rdečo revijo, konec leta pa so mi | A |
odvetnikom! Meni se kaj takega ne bi zdelo | prijazno. | Oficial Nace je moj prijatelj in sem ga vprašal | A |
Ali bode razkošni šopek tisto, kar jim bo | prijazno | štrlelo iz vratu?Našemu za vrtnarstvo jako zaslužnem | A |
Neutrudno so se trudile v ponosnih zvonikih in | prijazno | tekmovale vernikom v radost in nebu v čast: | A |
ženske, je gojil slavne te dni rdečo luč in | prijazno | vabil posetnike.Ne dvomim, da se je vrli dami | A |
« Žena me je sunila s kolenom in sem takoj | prijazno | pozdravil na levo. Toda me ni sunila zaradi | A |
vajeni in so ga uživali njih očetje in so ob njem | prijazno | uspevali ‒ pa zakaj ne bi bil dober še zanje | A |
pozdravi mlad mož, tako rekoč gospod, in me ogovori | prijazno: | »O,« je dejal, »pozdravljeni, gospod profesor | A |
zrak. V živih besedah se mi je zahvaljeval za | prijazno | zanimanje, tresel mi je roko in potem dejal | A |
jih vrnem!« Za vse na svetu ne bi mogel, da | prijazno | vljudnost prikupno dehtečega gospoda zavrnem | A |
dogaja tudi drugim ljudem, da jih vljudno in | prijazno | pozdravljajo tuje ličnosti in jih na zivajo | A |
hotelu, da še živim. Zato da me poseča, da mi | prijazno | stisne roko kot nekdanjemu sotrpinu iz predzadnje | A |
poznala, odurno mi je stopila na nogo in ga | prijazno | in vljudno pozdravila.Smejala se je in me opravičeva | A |
kaj, in potem bi splošno razburjenje omilil s | prijazno | izjavo, da bo zvečer dal razsvetliti grad.‒ | A |
zibelka? ‒ V vznožju gorenjskih snežnikov leži | prijazno | mestece, skozi mestece je speljana ozka struga | A |
čas gospod ravnatelj pogrebnega zavoda bolj | prijazno | gleda, kakor brivci pozorneje pozdravljajo človeka | A |
Pa je rekel gospod Bog in njegov glas je | prijazno | grel, bolj kakor najmehkejši baržun in je dejal | A |
Takse so breme! Pa te | prijazno | poučuje točka 90.Člen 103. taksnega pravilnika | A |
gospodo od pogrebnega zavoda odslej še bolj | prijazno | pozdravljal, nego jo je. Od teh krojev bi mu | A |
bukev, a je h koncu s kruhom pobrisal vso mast ‒ | prijazno | ga je bilo gledati. In sva sklenila z ženo, | A |
jadrno pridirjali gor. Pa jim je razložil s | prijazno | besedo, da ima sin Peter danes svoj koristni | A |
igrajo ‒ sonate meni tudi ne diše.« Oča pa ga je | prijazno | podučil: »Šema, mar misliš, kar človeku ugaja | A |
povaljana, nekateremu v laseh tiči slama, a ne dehti | prijazno | prav iz nobenega in od nobene plati.Š marnjo | A |
Jugoslavija?« Rekli smo, da ima resnica včasi prav | prijazno | lice, pa se je tisti hip taka zdela tudi Pavlu | A |
bob iz Kranja, potico in pomaranče, vmes pa | prijazno | čebljala, pokadila cigareto, se malo naslonila | A |
Prideva v pisarno, e! ‒ gospoda puši in ti | prijazno | ponuja cigarete; greva v gostilno ‒ pušijo; | A |
in če te drugi dan sreča tisti stražnik, se | prijazno | še pozanima, jeli si uspešno opravil stvar, | A |
ubij psa«. Sobe so polne, belo pogrnjene mize | prijazno | polite, družba je iz raznih slojev, pa vseskozi | A |
Poldrugi liter za prvo žejo, poldrugi, da se mu | prijazno | razigra duša; kar pa je čez tri litre, mu služi | A |
miru uživa pri skodelici črne kave in se ga | prijazno | in v božjem strahu raduje, nak!‒ Slovenec ga | A |
vrlo zanima. Pa so nedavno izdali na svetlo | prijazno | knjigo.Naslovni list ji krasi belordeč okvir | A |
»Koliko?« »Ko me | prijazno | vprašujete ‒ s 100 procenti doklade, računam | A |
na ramah ji sedi velika zrela pomaranča in se | prijazno | smehlja v svet.Drugače je zdrava in brez ženina | A |
zasadil okoli hišice bujno lepotično grmičevje, | prijazno | je izza zelenja kukala bela stena ‒ pravcata | A |
Pes je nehal renčati. | Prijazno | je pomigal z repom, poduhal dudo, pa jo hvaležno | A |
vojak, kje grrre pot v vojno?« Vojaku se je | prijazno | nasmejalo lice, segel je proti Gašperju, ga | A |
je z globokimi pokloni in z vdano zahvalo za | prijazno | družbo zapustil ‒ šel je na vlak ‒ reče profesor | A |
Skoz vas grede ni več godrnjal. Sosedom je | prijazno | odzdravljal. Med obedom se je ulil dež. | A |
predenj, ga živo in poln upanja gledal ter mu | prijazno | repkal.Hudournik ni še prvič zagriznil, ko Lisko | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |